Tašča bo uničila zakon
Kot prvo. Vbij si v glavo, da tašča ne bo nič uničila. Zakon bosta uničila vidva, tašča ima samo toliko moči, kolikor ji jo vidva pustita. Če ima tvoj mož občutek krivde, ki ga razjeda, ker ne spoštuje dovolj svoje cankarjanske matere, imate problem. Zaradi tvojega moža, ki ni odrasel moški, pač pa še vedno mamin sinko.
Zmeni se z njim, da boste šli k njim na obisk enkrat na mesec in to je to. On gre lahko z otroki tudi drugače, a brez tebe. Če bo tašča kakorkoli težila in se spravljala nate, mu že prej povej, da tudi tisti obisk enkrat mesečno s tvoje strani odpade. Ker ne boš gledala tašče, kako se kuja in ti na vsakem koraku teži. Tega ne rabiš. Če se bo stara obnašala normalno, ni problem. Takoj, ko bo kokodajsala, ti nehaš hodit. Moraš pa seveda tudi ti priti tja vesela, brez slabe volje, ne pa vsa nasršena in tečna. Če bo kljub tvoji dobri volji tastara sitna in te bo napadala, imaš dober razlog, da poveš, da te ob takem obnašanju tja več ne bo.
Kot rečeno, vidva z možem morata zadevo urediti, tašča, pa kolikor že bila tečna, nima z vajinim zakonom nič. Če bo propadel, bosta kriva vidva oz. tvoj mož, ki ne zna prerezat popkovine.
Vprašaj ga če sta babica in dedek tudi hodila povsod zraven z njegovo mamo in očetom in z njim ko je bil majhen?
Ali so oni bili ena družina skupaj z babico in dedkom, ki sta svetila zraven? Ali je tudi babica njegovi mami in ocetu dirigirala v zivljenju?
Zdaj ste vi osnovna celica in imate in vozite svoje življenje in vas mož ni več mali fantek
Hm, zanimivo, jaz sem tašča in moja snaha pravi naj pridem na obisk in grem ko povabi in ko rabi varstvo. In pravi, da otrok mor aimeti obe babici in lepo obdržuje kontakte…sama.
Dvomim, da ste si s tvojimi sosedje. Utikanje res ni ok. Apsolutno ne, ampak prekiniti stike, tole pa ni. S tvojimi je vse ok, lahko tečejo k njim kakor želijo, moža bi pa ti rada odrezala od svojih. Obdržuj dobre stike, pa boš sprejeta…radi vidijo vnuke….kdo ne. Ni pa prav da se v karkoli vtikajo…
Se mi zdi, da tudi ti nisi ravno človek, ki bi ne bilo prav vse po tvoje kajne, sploh, ker si na svojemu terenu.
Se absolutno strinjam, pri tvojih lahko živita (dvomim, da ste kot sosedje), otroci so jima verjetno vedno na razpolago, kar rečeta tvoja oče in mami je vse ok, a ko kaj reče tašča je vse narobe.
Tvoj mož se je preselil k tebi, veš da bo šel na obisk tudi do svojih staršev. Tudi ti bi bila veliko na obisku, če bi živela pri možu.
Kaj ni lepo, da se mož razume s svojo primarno družino? Saj jih ne more odklopiti iz življenja. Tudi ti svoje starše imaš verjetno rada, ne glede na to kakšni so.
Nam ženskam gre pa vse na živce, če tašča kaj reče. Če imaš sina boš to enkrat razumela.
Joj kakšne imate nekateri. Seveda znajo biti pasje tašče, hinavsko konstantno vržejo kaj naprej sinu/hčeri, to kljuvanje pa počasi a prodorno pronica skozi njihove možgane in se manifestira v občutku krivde.
Predvsem so to matere, ki s svojimi partnerji nimajo posebnega odnosa in so celo življenje živele ter pedenale svoje “sončke”, ko pa enkrat sonček gre pa tega ne zna in ne more sprejeti, saj bo revica ostala sama.
Najpogostejše so opazke v smislu, da tamlada ne zna skrbeti za otroka (ga premalo ali preveč obleče npr.), da ona boljše kuha kot tamlada, nekatere so še celo tako predrzne, da otroku rečejo da jih mamica ne mara če jih morajo paziti nekaj ur.
Na tak način moški ni sposoben zavzeti svojega položaja očeta in glave družine, ker je ujet med dvema vlogama – rad bi ugodil mami, po drugi strani tudi partnerici, vendar žal se večkrat izkaže, da podleže vplivu matere.
Kavelj pa je v tem, da so pred prihodom vnukov tašče do snah izjemno prijazne, če ne kar osladne. Kavice, kosila, med in mleko. Ob prihodu vnukov (sploh prvega) je še vse v redu, saj mlada mamica potrebuje nasvete glede ravnanja z dojenčkom. V tej fazi so zadovoljni vsi trije – mlada mamica (prejme dobrodošlo pomoč), njen partner (urejen odnos med partnerico in mamo) in partnerjeva mama (“dobila” vnučka). Problem se pojavi, ko se mlada mamica malce zverzira in postavi na noge, ko ne upošteva taščinih nasvetov v smislu zdravo za gotovo. Takrat je tašča užaljena in potarna sinu. Sin ji najprej še reče naj neha, vendar s svojo vztrajnostjo kača doseže, da se sinu zasmili. Takrat se v moškem zopet prebudijo stari vzorci (iz otroštva), ko ga je mama oštevala in mu nalagala občutek krivde. Vse skupaj strese na partnerico oz. mlado mamico, njej pa se svet podre, ker uvidi, da je izgubila zaveznika, zaščitnika, partnerja. Tako se odnos počasi a vztrajno prične ohlajati (manj intimnosti, manj pogovorov, vsi pogovori so le na funkcionalni ravni). Mnogi to iskrico poskušajo obuditi z novo nosečnostjo, žal pa se izkaže, da se vrzel med partnerjema z novim otrokom pokrpa le na površju, namreč povrnitev medsebojnega zaupanja se ad hoc ne da.
Če nadaljujem, mlada mamica je ob dveh majhnih otrocih bolj in bolj izmučena, izmozgana, se popolnoma preneha posvečati partnerju. Partner po navadi v takšnih odnosih ne pomaga ali izjemno malo pomaga, saj si misli – na porodniški si, kaj pa boš delala cel dan drugega? Seveda lahko poskrbiš za oba otroka, skuhaš, opereš, pomiješ stanovanje – moja mama je to zmogla sama, zakaj ne bi tudi ti. In smo na točki, kjer ni povratka.
Od te točke dalje je samo še vprašanje časa, kdaj mlada mamica zbere pogum in vloži papirje za ločitev.
Mame enostavno MORAMO “spustiti” sinove z rok ob 14, 15. letu, v smislu, da si pričnejo sami prati perilo, se naučijo kuhati, če potrebujejo prevoz jih usmeriš na vlak/avtobus ipd. – če poenostavim – skrajni čas, da gre “dol z joška”. Tak fant bo odrastel v samostojno, samozavestno osebo, zavedajoč se, da ne potrebuje mame za vsako figo.
Poznam primer, ko je mama pri sinovih 24 letih še vedno kupovala spodnje perilo zanj, mu preoblačila posteljo, prala in zložila perilo ter prinesla v sobo, itd. To so psihopatološki odnosi, skrajno bolni za moje pojme, na žalost pa je teh primerov izjemno veliko pri tradiconalno cankarjanskih slovenskih materah, ki se celo življenje “žrtvujejo” za svoje sinove (da bi kasneje imele korist in material za vzbujanje slabe vesti).
Sem imela tudi jaz maminega sincka, moj prvi fant je bil in bila sva skupaj 5 let. Ze kmalu se je izkazalo, da ima njegova mama vse niti v rokah, ampak na zacetku se ji je uspesno upiral – se postavil zase in za naju. Potem so zaceli na njega pritiskati in je popustil ter se v vsaki situaciji postavil za starse. Potem npr enkrat, pride on spat k meni (50km proc). In ona ga klice, da je nevihta in jo je strah spati sami v hisi (moz je bil sluzbeno odsoten). In kaj je on naredil? Ja k njej je sel, seveda. Take bedarije sem trpela se dolgo, prenasala njeno zaljenje vprico njega, ko sem se postavila zase je bilo se slabse, on tiho, zacela sva se oddaljevati, nato me je na lepem pustil. Sedaj sem hvalezna za to in mi je zal za izgubljena leta.
Avtorica, srecno.
Me prav zanima kaj bi govorili, če avtoričini ne bi živeli pri njenih starših, ampak pri njegovih.
Takrat bi pa pametovali, da avtorica se nima kaj usajat in vtikovat, da tašča lahko v svoji hiši govori in počne kar hoče. Naj utihne in potrpi, glede na to, da živi pri njih.
Zdaj ko je pa situacija obratna, so pa avtorica in njeni najhujši, ker so moža speljali od doma, zaradi česar je uboga tašča cela depresivna in neizmerno pogreša svoje vnuke. Živjenje pa itak ne more funkcionirat, če živijo pri njenih, kje ste pa še vidli, da bi se mož preselil k ženi in bi bilo to normalno.😂
Kadar se žena preseli k možu, je seveda vse super, bilo bi kar idilično, če le ne bi tamlada delala problemov s taščo.
Očitno so nedorasli mamini sinkoti ciljna publika tega foruma.
Prav na jetra mi že grejo vse mogoče internetne psihološke analize. Resno. Ljudje povsod vlečejo ven neke ojdipe in psihopatologije, s tako lahkoto, da glava peče.
Zakon če ti bo razpadel, ti bo zaradi vaju dveh, ker sta vidva odgovorna za odnose med vama. To je vse kar ti mora biti jasno za začetek reševanja katerega koli vajinega problema.
Meni pa nekaj ni jasno- kako to, da imajo težave s taščami vedno le ženske, moški pa ne? in ja, tudi moški imajo tašče.
Čez 20 let očitno teh težav ne bo več, ker se boste vse na lastnih izkušnjah naučile, kako se ne vtikati v nove družine svojih sinov in boste zlahka pozabile, da ste kdaj sinove imele in jih “prepustile” njihovim partnerkam.
zapomnite si, večina vas bo istih peklenskih tašč, kot so sedaj vaše, pa ne zato, ker se bi to generacijsko prenašalo, ampak zato, ker smo ženske do svojih otrok pač posesivne.
O, brez skrbi, pri tistih, ki so res tašče iz pekla, imajo tudi moški težave. Moja bivša tašča je takšen satan. Zakone vseh svojih otrok je uspela uničiti, tistim, ki so šli po ločitvi v novo zvezo, tudi drugič (otrok ima 7, 3 hčerke in 4 sinove). Z manipulacijami, nagajanjem in lažmi. Ker ne prenese, da ni prva in edina pri svojih hčerah in sinovih. In če nisi priča, si niti predstavljati ne moreš, kako daleč lahko takšne osebe gredo za dosego svojega cilja.
bosta kriva , če se bosta ločila ali pa en od vaju in ne tašča ali tast. Brez kompromisov in spoštovanja partnerja , bo zelo težek zakon, ker bodo prepiri stalnica in tak zakon nima prihodnosti.In tega se zelo malo zavedajo snahe, ker v večini so samo one tiste, ki niso zadovoljne s taščo, ki jim uničuje zakon. A res ?
Ste mladi/ odrasli in ego vam dela na polno , ves svet je vaš , ste svobodni, a ne. ?! K sreči je malo takih snah, ki se prepirajo z taščo, so pa in če dobiš tako snaho….žal nimaš nič lepe starosti. Tisto o Ojdipu je pa bla, bla…..
*prilepila sem lik iz youtuba:
Imam isti primer moja zaročenka je navezana na svojo mamo oz mojo taščo bolj kot name. Ima 10 let staro hčer ki jo je moja tašča prevzela nase tako da je hčerka od moje bolj navezana na noni kot na lastno mamo. Že na samem začetku je bila moja tašča ukazovalna kaj naj kupim svoji zaročenka, kakšen prstan naj ji kupim ,kakšen šopek rož in kje v kateri trgovini …. to se vleče že več kot pol leta večkrat prihaja do kreganja in v tej zadevi ne morem več trpeti dostikrat sem pod hudim stresom zanima me za nasvet ali kaj naj naredim ,ker imam občutek da se bo to vleklo v nedogled. Hvala za nasvet. Lp
Prekini vse stike. Ne hodit več na obisk. Ti in otroci. Če mož želi h njej, naj gre sam.
Taščin mož je umrl? Nič ga ne omenjaš. Sem ti že nazadnje pisala, da tašča rabi hobije. Nekaj za se zamotit. Vrt, križanke… Prijateljic verjetno nima, glede na to, kakšna je. Navezana je na svojega sina – a je edinec? Pač naj hodi on sam na obiske, pa ne prepogosto. Družina je prva: ti, mož in nato otroci
Moj pa je , ko je fraj skozi pri mamici, jaz pa sama. Če ostane kaj od kosila , pri meni zvečer ne bo niti taknil, pri mamici pa bo vse polizal z izgovorom , da se ne meče stran, a moje pa se lahko meče stran. Zjutraj od mene gre ves dobre volje, od tam prihaja vsa živčen, slabe volje, se znaša nad mano, samo godrnja…, s čim mu tam glavo polnijo, da je vsak dan razdražen kot sršen, me grdo gleda, kot da me sovraži.
Zanimivo, ko sva sama kje en teden na morju je miren, normalen, ko pa pride k mamici, pa je živčna razvalina, ali pa ko greva kam za en dan je vse ok do trenutka, ko ga mamica pokliče na mobitelu, pa v sekundi rata ves živčen, se prav trese, bi od besa najraje eksplodiral, njej se ne upa nič reči pa se nad mano znaša. In tako je vsak dan.
Pa brez mamice ne more je kot drogiran od njene doze strupa ,ki ga dela živčnega in nesrečnega.
Jaz sem imela podobno situacijo s taščo in partnerjem. Ko sva dobila prvega otroka, je tako silila v nas, da sem postala prav tesnobna. Pisala mi je, da želi svojega vnuka videti vsaj enkrat na teden. Potem je želela tudi večkrat. In moj mož ji tega ni želel odreči. Šlo je tako daleč, da sem prosila za psihološko pomoč. V vmesnem času se je zgodila nesreča in tašča je umrla. Psihologinja mi je rekla, naj si ne očitam, ker bi sicer najin zakon lahko propadel. Po tem je tesnoba izginila. Kruto, a resnično.
Vključi se v terapijo! Resno mislim. Vključi še moža. Tašča ga je od otroštva delala za svojega psihološkega partnerja in ta patološki odnoa se nadaljuje. On ji ne zmore reči ne,ali ne razumeš? Ona mu je vcepila preveč krivde z leti. Tega on nikdar,nikdar ne bo zmogel sam. Ti si naredila napako,ker si dala vsem drugim prednost pred tvojimi željami na začetku zveze,verjetno je to ena izmed tvojih lastnosti,ki jih počneš. Zato nekako funkcionirata. Ti razumeš vse,samo sebe daješ na zadnje mesto. Razumeš moža,taščo,kaj pa tvoje želje? Ja,so pomebne,samo ti si jih tlačila xy let. Sedaj so vsi navajeni da je kot je. In tašča je verjemi mi hudo zlorabila tvojega moža ( nezavedno) z tem,kar mu je naredila in mu še dela. Ona tudi ne zmore biti sama z možem,razumeš? Ona rabi sina. Za svojega ” partnerja”. Pojdi na terapijo da ti terapevtka pove kako je z tem in kako ven. Sama ne boš zmogla.
Kaj bi pa ve naredile ce bi zivele v isti hisi s taščo, v posebej nadstropjih, kjer bi vas obrekala in trosila lazi vsem sosedom in sorodnikom o meni, o mojem in na koncu se njenem partnerju. Je se v sluzbi zato smo bili dogovorjeni za kosilo 1x na teden da je bila z vnukom lahko skupaj, ce ne je bila ze slaba volja da moji starsi vnucka vec vidijo kot oni. So drugace v penzionu, tudi sama sem doma na porodniski in sem vec krat sla tja na obisk. V primeru da je zbolela nam tega ne pove in vnuka objema in ljubčka, na koncu pa pove da je dejansko zbolela. Smo ji povedali da se to ne dela da smo vnuka komaj pozdravili da ni sel v bolnisnico, nato pa ga ona tako izpostavi boleznim. Zvecer nam ob 10 pise ali ga lahko vidi, ali ze spi in tezi v eno, čeprav smo ji ze nesteto krat rekli da bi tudi mi radi imeli mir zvecer. Ne pomaga. Enkrat smo situacijo ze resili, v drugo ne popuscam. Hocem imeti cim manj kontakta z njo. Ali mogoce pretiravam? Partner me seveda podpira. Ne vem vec kaj storiti, tesnoba me vsak dan obdaja glede kreganj in sovraštva do nje, saj sem v zadnjih letih ugotovila da je zelo zahrbten in nesramen clovek ki se v obraz dela lepo, v resnici pa potem slišiš vse ostalo.