Tašča daje bonbone in sladkarije kljub dogovoru
ima otrok sladkorno, da ne bi smel tu in tam kakega bombona pojest?
če je nima, nehaj komplicirat, in se sprijazni, da tu in tam kak greh pri starih starših otroka ne bo ubil
spominjaš me na svakinjo, bog ne daj, da bi njena otroka pojedla pri tašči kak cuker ali pa pogledala kako risanko.
in pri ultrazdravi hrani, s katero pita svoje otroke, ima mali pri petih letih povišan holesterol!
sem ziher, da zgolj od materinega buzeriranja
Tudi otroci morajo pojesti kakšno sladkarijo. Pretirano odrekanje ne vodi nikamor, otroci si potem tako želijo nekaj sladkega, da pojejo, pokradejo, kar dobijo, tudi za hrbtom.
Sama vnukom nikoli ne dajem sladkarij pred kosilom ali večerjo. Otroci morajo biti tudi kdaj lačni, da si želijo nekaj pojesti. Ampak popoldan, ali občasno, pa otrokom z veseljem dam kakšen košček čokolade, kekse z mlekom ali sadni jogurt. Zelo radi imajo tudi jajčni šodo. Zdaj se gre s tem odrekanjem sladkorja predaleč. Nobena skrajnost ni dobra.
Še to: moji otroci se none (po moževi strani) spominjajo po tem, kako jim je vedo namazala na kruh nutelo in jim skuhala dober, sladkan čaj.
Tudi moja svakinja ima take bolane. Tasca malemu ne sme dajat bonbonov in sokov, če bi mu pa dala njena mama, pa bi komot lahko jedel. Skratka, zakompleksa a oseba, da ni za govort.
Pa kaj pol, če ji babica da par bonbonov, bolj ji boste odrekli, slabše bo.. Tudi meni so doma vse odrekali, kaj je bilo sladkega, posebaj čokolado.. Zdaj pa se v mladostnih letih samo s tem naziram zgleda skušam nadoknaditi, žalostno, ampak tako pač je.
Ah daj no, kaka energija no. Tvoja mama ne da ne zmore, ampak noče. Živim z otrokoma in mojo mamo v stanovanju od kar sta se rodila. Na povrh vsega sta še dvojčka, ne pa starejši-mlajši kombinacija, ko starejšemu že kaj dopoveš lahko. Mamo sem si vselila pa že pred cca 5leti. Pa delam od 7h-18h, vmes 2h fraj (NLB banka). Mama 8h-16h. Kaj misliš kdo ju pelje v vrtec? Kdo gre po otroka? Kdo da VSAK dan kosilo? Kdo ga skuha? Kdo za njima pospravi? Itd. Pa sem isto jasno in glasno povedala, da brez sladkarij. Vse se da, če se hoče. Ni nikjer duha in sluha o Đanku. Jé se kar je na mizi, sladice ni, ni sladkarij, ni čokolade, ni sokov, ni gaziranih pijač…
[/quote]
Se pravi, da je babi z njima zjutraj, ko ju pelje v vrtec in popoldan 2 urici, preden ti prideš? Kosilo predvidevam, da kuhaš ti, ko imaš 2 uri fraj, oziroma vsaj pripraviš do faze, ko je samo za dokončat. Pospraviš verjetno tudi ti, ko prideš domov, do takrat se tako in tako igrata ali? Oprosti, ampak primerjati to, da babi pazi otroka cca 2 uri na dan in od tega imata kakšne pol ure kosilo in tega, da ima otroke 3 dni in 3 noči je pa malo bolano… pusti ji otroka tako dolgo in bo tudi tvoja mama izžeta… in verjemi, da bi padel marsikateri predpripravljen junk na mizo.
Praviš da hčerke ne boš več vozila k tašči in to zaradi nekaj bonobnov… ali bolj zaradi tvojega principa. Bi enako rekla če bi na mestu tašče bila tvoja mama? Mislim da ne. Tudi jaz sem babica in tašča . Ja tudi moji ta mladi so imeli enake ideje … nič sladkih stvari , nič sladkih sokov .. ker to kvari zobe in so otroci hiperaktivni … pa otroci ja morajo biti hiper aktivni saj s tem pokažejo da so zdravi. Sem upoštevala do neke mere navodila “tamladih” … sicer že tako nisem dajala bonbonov, ampak suhe jabolčne krhlje in sokove ki jih delam sama za ozimnico in jih dodatno ne sladkam saj je sadje sladko. Pa tudi to je bilo včasih preveč ker zvečer potem ne bo otrok spal .. bo hiper aktiven. Potem pa se je zgodilo da je hudo zbolel in ničesar ni hotel jesti. Sta ga prinesla k meni če lahko pomagam, da bo vsaj kaj pojedel… tedaj ni bilo več vprašanje ali bo sladko … ampak samo da bo jedel. IN od tedaj ni več panike če je “presladko” … si pač večkrat umijejo zobki , In otrok tudi ne bo debel od tega… samo pustiti mu je treba da se zlaufa , energijo porabi.
Pa še nekaj bom napisala … tudi ve boste upam nekoč babice in tašče, in bosta vaša zet ali snaha imela kup pripomb čez vas in tedaj se spomnite na vaše besede in mišljenje ki jih imate sedaj.
Nekaj je definitivno in to že od nekdaj. Mamice so ljubosumne na svoje mame in tašče ker se otroci navežejo nanje. S tem ni nič narobe .. in za to niso krivi bonboni. Vsa stvar je čisto v nečem drugem .. v času. Čas ali bolje rečeno pomanjkanje časa je krivec za vse.
Babice in dedki imajo dovolj časa … saj smo si v življenju uredili že neko eksistenco , morda smo že tudi v penziji (no jaz še nisem) .. Vi mladi starši pa ste sedaj v obdobju ko ste po cele dneve v službah in potem ko pridete domov vas čaka še gospodinjstvo in mali otroci
ki so čez dan v vrtcu in ko ste skupaj zahtevajo vašo pozornost … ki pa jim jo lahko date le toliko kot vam ostaja časa. Ker ga ni in ker so tudi druge skrbi (služba) ste nervozni in otrok to čuti. Dedek in babica pa si vzameta čas … in to toliko časa kot ga otrok želi … in otrok to dobro ve … tisti prepovedan bonbon je čisto nepomemben.. otrok bi se enako razveselil tudi stare žemlje … ker ve da ima babica čas za igro z njim … za veliko igre.
Pa ne jemljite to kot da vam govorim ker sem babica tako. NE povem vam iz lastnih izkušenj .. tistih iz časov, ko sem bila eden mladih staršev in zdaj iz zrelih let.
Od nekdaj je tako da se dedki in babice odlično razumejo z vnuki in veliko manj z lastnimi otroki.
Pri vsem tem je pa še ena prednost … ko bodo malo večji in če boste dovolili da se ta naveza obdrži verjemite da bodo vse svoje tegobe otroci povedali babicam ker staršem včasih kakšno stvar težko povemo a ne a nekomu jo moramo saj potrebujemo kak nasvet ali pa samo poslušalca. In če so v razširjeni družini dobri odnosi je to lahko samo en velik plus
Razmislite
Ne razumem zakaj otrok nebi smel jesti bonbonov. Vsaj pri babici… Ce ze doma ne sme ( z nekega vidika je to super). Ampak gre se za odnos, da otrok si bo zelel bonbona in naj mu ga da babi. Vi kot stras pa imate neko vzgojo iz katere se bo otok ucil. Stvar se edino spremeni, ce dobi pri babi bonbon iz podtuhe ali bonbon za kosilo.
kam domov pa je šla ta hči? k svojemu morilcu? Kolikor vem, je ta hči potovala s svojimi culami od staršev do svojih jeb…… in nazaj.
Se pa strinjam, da ti stari starši res niso primerni za vzgojo.
[/quote]
Ne, Romeo in Lidija nista živela skupaj, on je imel svoje stanovanje, je pa pri njej prespal na Jenkovi včasih. Ji je pa redno dajal ogromno denarja, ki ga je vsega zapravila, potem pa pri društvih prosila za pomoč. Enkrat sem ji rekla, da se to ne bo dobro končalo, ampak ni bila zmožna tega udejanit.
Lidija je pred vstopom v srednjo šolo spokala stvari in šla v dijaškega v Velenje živet, in sicer s posredovanjem socialnih delavk, ker je sicer grozil postopek odvzema Lidije iz družine in namestitve v rejniško družino. Ampak ker bi postopek predolgo trajal, so to skupaj z Lidijo rešili drugače. Toliko o tem, od kdaj že je družina poznana socialnim delavcem. Potem ni imela stika s starši skoraj do rojstva Tilna. In ja, kar je zgoraj opisano je res, je Lidija sama pravila o takih in podobnih scenah. Z mamo in očetom se je po rojstvu prvega sina zbližala bolj na prigovarjanje sestre in ko je zavozila svojo prvo družino in zapustila dobrega moža in dve hčerki. Za ti dve hčerki se stara starša čisto nič ne cufata po sodiščih, čeprav otrok dobesedno ne poznata.
Nikoli ni hodila k staršem, ko se je kregala z Romeom. Edino leta 2014 je dala mami oba otroka na čuvanje, ko je sama bila čisto na dnu in še za sebe ni mogla skrbet. Ona je ta čas šla v varno hišo. To je bilo takrat, ko je Romeo šel k tašči po otroka. Pa čeprav so mediji pisali, da je samo otroka hotel na silo vzeti, je Lidija sama povedala to zgodbo drugače. Romeo je šel po otroka, ker jima pri babici ni bilo tako fajn.
To so tudi razlogi, da so prijatelji Lidije zagovarjali CSD, da babica ne sme dobiti vnukov. Ker tudi Lidija tega ni hotela. Čeprav sama tudi ni znala dobro skbert za otroka, ker še s sabo ni vedno uspela. Zato, ker je imela FAS. Čeprav se je trudila, ampak brez pomoči številčnih prijateljev in Romea ne bi uspela.
Ja, ampak mi govorimo o sladkorju. Poznaš razliko med procesiranim sladkorjem in domačo hrano. Mogoče kruh ni najbolj zdrav, ampak še vedno bolje kor tele procesirane sladkarije. Sploh vkoličinah. 80-100 letni ljudje so večinoma jedli po malo v zmernih količinah ali pa še to ne. Ker niso imeli. Danes se pa otroci prenažirajo s procesirano hrano z adtivi in konzervansi. Stara mast ni imela aditivov, poglej sestavo žele bonbonov ali druge kisle sladkarije. Dobesedno jemo smeti.
Moja otroka sta pri babicah odrasla ob zdravi kmečki prehrani, čeprav ni tašča iz kmetije. Na vrtu je vzgajala taokrogle korenčke, ki sta jih otroka oboževala, verjetno ne zaradi korenja, ampak ker so rastli v njuni gredici. Surov mlad grah je bil posladek kot jagode, maline, ribez in drugo sadje. Sušili so marelice za posladek pozimi. Kuhali marmelade, da jih je babi dajala v rižev narastek. Babi je pekla najboljše kifle, ni bilo treba nič sladkorja. Ne razumem, res ne teh neumnih starih zoprnel, ki namerno škodijo otrokom, da same doživljajo orgazme, da jih vnuki obožujejo. K tašči moja odrasla otroka gresta še sedaj, vedno in z veseljem, k mami, ki ju je kupovala s podlimi metodami, pa bolj tako tako. Sama, ko bodo vnuki, nameravam upoštevati želje staršev. Če ne bom mogla, ker bodo neživljenjske in v nasprotju z normalnim odraščanjem otroka, bom pa povedala tudi zakaj ne. Soseda skrivaj daje otroku mešano prehrano, ker je dete dobesedno izstradano ob veganskih starših. No, tega se pa ne bi šla.
Pri nas ni bonbonov. Nikjer. Od kar se je sosedova punčka skoraj zadušila z njim leta nazaj, tega ni več pri hiši.
Tašča in mami pa obe radi pečejo skupaj z vnuki, kuhajo, tudi kakšna čokolada včasih pride na mizo. Mi ni problematično. Bonboni pa ni šans. Ko vidim da dajo ljudje malim otrokom bonbone in potem ti z tem v ustih letajo okoli me kar strese.
Tudi jaz sem mislila, da moj otrok ne bo jedel bonbonov. Prvega je pojedel v vrtcu, ko so praznovali nek rojstni dan, ker brez f* bonbonov se res ne da praznovat. Potem sem počasi ugotovila, da brez bonbonov lahko živimo samo, če je otrok doma in sem začela tudi pri mami popuščati. Se pa strinjam z enim komentarjem na začetku, ko se je punca zredila, ko je šla proč od družine… tako izkušnjo sem imela tudi jaz. Pri nas so bile sladkarije prepovedane, nutela, čokolino in podobne stvari…Ko sem dobila priložnost kupiti sama, sem celo nutelo pojedla z žlico, kot bi se bala, da mi jo kdo vzame, če pustim za drug dan. Nasprotno se je moj partner v otroštvu dobesedno prenajedel sladkarij, ki so mu jih kupovali stari starši in si danes zelo redko zaželi kaj sladkega.
Dajte se malo sprostit, raje doma skuhajte kvalitetno in okusno hrano, tistih par bonbonov, ki jih pojejo na obiskih, ne bo naredilo veliko škode, če je otrok sicer zdrav.