Tašča in tast bosta uničila najino družino
Moja starša sta imela samo 1 otroka, ki sta ga morala “gor spravit in gledat” do 22 leta(!).
Za svoje starše nista rabla skrbet – sta pa redno šla domov po koline in pridelek ter pametovat svakinjam, kako morajo skrbet za NJUNE starše.
Jaz imam 3 otroke, ki jih moram “gor spravit in gledat” in nikogar (nobenega brata in sestre in svaka in svakinje) katerim bi prepustila skrb za starše.
Zanima me, kako ste bili vzgojeni nekateri, ki vam je tako odveč in “obremenjujoče” poskrbeti za starše? Ne mislim tukaj, da se jim streže spredaj in zadaj, ampak nekaterim vam je težko iti na obisk k staršem 1x tedensko.
Kaj staršem pa ni bilo obremenjujoče gor spravljat vas, otrok, in vas vzdrževati do 20. ali 30. leta?!
Tudi s strani staršev ni prav, da otroke pretirano obremenjujejo. Očitno nosijo v sebi vzorce in pač ne znajo drugače.
Dajte svojim otrokom vzgled, da se da lepo živeti v medgeneracijski slogi!
PS: nisem stara
Kako smo bili vzgojeni ? V hladu, obleka, hrana, osnovne šolske potrebščine. Vmes pa kaka brca, občasno lajanje v stilu ” kje si se pa gonila” ob prihodu ob 10 zvečer domov. Pred žlahto pa ” naša je pridna, naša vse dela, naša že kuha in pegla”. Aja, pa v tujih hišah se ne je, naješ se doma in pri drugih ne vzameš nič. In paradajzi doma v hladilniku so prešteti, tako, da kakšno ”nažiranje” s svežo paradajzovo solatko poleti odpade, pa telefon na številčnico je bil zaklenjen s ključavnico, za nas otrok seveda, mati je oblajala telefonično celo žlahto in vse dogodke velepomembne, jasno…..tako. Od prvega dneva brez statusa študenta naprej pa listek z obračunom življenjskih stroškov na postelji, vsak mesec 15., da smo si na jasnem. Zdaj veš zakaj je ne obiščem niti enkrat na leto. Vsaki dve leti za pol ure, pa me glava boli.
Če sta placilno sposobna jima naročita dostavo kruha na dom, frizerja, pedikerko, čistilko, vrtnarja itd. Iz centra za oskrbo na domu jima lahko nudijo pomoč pri umivanju. Lahko jima vozijo kosilo na dom. saj je veliko možnosti. Vsak dan je res preveč . Enkrat na teden pa pojdite vsi pa naredite še kar potrebujeta, naj napišeta na listek in potem to naredite.
Ljudje smo različni in nekateri ne bodo nikoli razumeli kako je ko imaš takšne ali drugačne probleme.
Predvsem se moraš problema najprej zavedati sam v sebi šele potem ga lahko začneš reševati.
Poleg tega moraš imeti tudi moč, da se lotiš reševanja problema.
Verjemite, da je res težko upreti se staršem, katerim naj bi bil dolžan življenje. Žal obstajajo tudi starši, ki ti življenje lahko uničijo in to v prepričanju, da ti pomagajo. Žal imam tudi sam enake probleme, poleg vseh napak, ki sem jih v življenju storil sem še zgradil prizidek ob hiši staršev. In to samo zato ker sem bil že takrat s strani matere zaveden v podobne vode kot tale revež. Povrh vsega sva bila z ženo še mlada in se nisva znala pravilno pogovarjati. To česar sva se v 20 letih naučila, je šola življenja…ja 20 let problemov zaradi staršev….in sedaj so se težave komaj dobro začele.
Ampak tudi za šolo življenja moraš biti pripravljen…včasih pa je najprej potreben nekdo, ki ti bo pomagal…torej se moraš pogovoriti z možem. Poskusiti mu moraš prikazati problem. Ko bo začenjal razumevati bosta že na pol poti. Predvsem pa ga moraš podpirati in mu stati ob strani. Vajina razdvojenost je vajina največja nevarnost.
lp
Draga “Samosvoja edinka” ko bi le pogovor pomagal reševati težave s Tastom in Taščo, bi verjetno svet bil lepši. Po drugi strani v navedenem primeru lahko celo pomaga poskusiti ni greh.
Poskusi možu svetovati, da si prebere kakšno knjigo Marjana Košička (če se ne motim je naslov knjige Človek imej se rad). Moč staršev, ki lahko vplivajo na svojega sina ne gre podcenjevati. Tu gre za celoten spekter čustev kot so občutek krivde, manjvrednost itd itd, ki jih ta knjiga lepo razjasni.