Tašča me nadleguje
Tašča sprašuje med vrsticami ali direktno kam grem, če grem tja in tja, če bom dolgo? Ker nisem nikomur dolžna pojasnil? Ker sem dovolj stara? Ker nisem nikomur hčera tukaj in imam starše drugje? Je to težko razumet da se je določene stvari ne tičejo? Pa da ji nisem dolžna prav nobenih računov polagati? Pa ne me narobe razumet, je super ženska, prijazna, rada pomaga, ni škodoželjna, ampak spraševanje če gre kdo od doma…včasih se sprašujem ali res morem pojasnjevat ali sem preveč nesramna, če ji rečem, da se je pač ne tiče? Pomagajte!
Pač ja,se strinjam,bo treba previdno izbirati besede. Kdaj prideš? Ne vem/ bom videla/ ko opravim. Kam greš? Imam tisoč stvari za uredit/ opravke/ sem in tja.
Saj počasi se boš naučila. 1x boš uspela,3x ne…in potem 2x ja in 4 x ne…in tako počasi…ne pričakuj da boš od jutri dalje suvereno samo mejo dajala.
Midva z možem sva bila na morju in zraven v apartmaju je bil starejši par. Sva nekaj pozabila in sva se vrnila in je bil komentar: sta že nazaj? Mi je dvignilo vse kocine. V smislu ljubi bog,pa kaj si mi mama? Prav čutiš tisti nadzor. Je bilo več drobnih stvari drugače ampak ja,ko čutiš nek nadzor,je grozen občutek.
Jaz bi ji pa lepo povedala, da me to moti in bi jo prosila, da neha. Lepa beseda lepo mesto najde. Govorim iz izkušenj, več kot 20 let sem živela skupaj s taščo in tastom. Super smo se razumeli, ker smo si take stvari odkrito povedali. Vedno smo se pogovorili, če komu kaj ni bilo prav, se poslušali in si skušali drug drugemu ustreči. Če so ljudje prijazni in normalni, s pogovorom dosežeš praktično vse. Ne pa z nekimi fintami.
Snahica, 07.08.2024 ob 00:08
Tašča sprašuje med vrsticami ali direktno kam grem, če grem tja in tja, če bom dolgo? Ker nisem nikomur dolžna pojasnil? Ker sem dovolj stara? Ker nisem nikomur hčera tukaj in imam starše drugje? Je to težko razumet da se je določene stvari ne tičejo? Pa da ji nisem dolžna prav nobenih računov polagati? Pa ne me narobe razumet, je super ženska, prijazna, rada pomaga, ni škodoželjna, ampak spraševanje če gre kdo od doma…včasih se sprašujem ali res morem pojasnjevat ali sem preveč nesramna, če ji rečem, da se je pač ne tiče? Pomagajte!
Ne goni se tako očitno!
Jz to vprasam tko iz navade me pa sploh ne zanima v resnici. In moji so se navadil in recejo . Kam gres?
Na kavo
S kom
S kolegom
Evo tko to zgleda pri nam. Sam tok da vem pa cepravv ne vem. Sama sem jim rekla naj ce jim ni za povedat. Pac recejo. Da grejo na kavo.
Zdej pa ce se hoces kregat oz se ji zasrat. Pol pa dej. Pravis da je ok. No a ma lahko eno napako da te vprasa kam gres.a lahko
Jaz sem živela skupaj z mamo. Vedno sem povedala, kam grem in kdaj približno pridem. Enako povem tudi možu: npr. imam opravke, grem v trgovino in na upravno enoto. Tudi mož meni vedno pove, kam gre. Ljudje, ki živijo skupaj, komunicirajo, to ni nič slabega. Nikoli ne veš, kaj se ti lahko zgodi.
Če te to tako zelo moti, tašči lepo in obzirno povej, da ti to ni všeč.
priženjena snaha, 07.08.2024 ob 08:41
Jaz bi ji pa lepo povedala, da me to moti in bi jo prosila, da neha. Lepa beseda lepo mesto najde. Govorim iz izkušenj, več kot 20 let sem živela skupaj s taščo in tastom. Super smo se razumeli, ker smo si take stvari odkrito povedali. Vedno smo se pogovorili, če komu kaj ni bilo prav, se poslušali in si skušali drug drugemu ustreči. Če so ljudje prijazni in normalni, s pogovorom dosežeš praktično vse. Ne pa z nekimi fintami.
Mi sicer živimo na svojem, a vseeno sem pogosto zastrigla z ušesi, ko me je tašča na obisku po njeno spraševal, po moje zasliševala.
Leta se blazno hitro obrnejo in že sem tašča…skoraj. Hči živi pri fantu in moram biti zelo previdna, da ne sprašujem preveč. Jima tudi povem, naj me ustavita, če bom preveč radovedna.
Si pa predstavljam, da je težko ne vprašati nekoga, ki živi v tvoji hiši. Mislim, da ne gre toliko za nadzor, gre bolj za skrb.
Dokler so otroci majhni, potem najstniki, želimo vedeti kje so, kdaj se vrnejo.
Enostavno nas mame skrbi in včasih je težko razumeti, da so otroci odrasli, da spraševanje ni več na mestu..ker nas mame še vedno skrbi.
Kam greš…aha v Ljubljano.
Kdaj se vrneš? Okoli 19ih ( to zame omeni, da sem do kakih 20ih boljnkot ne brez skrbi, potem me bo že skrbelo ali je vse ok).
Vem, to ni v redu. Težko je to prekiniti. Zelo pa pomaga, če je na drugi strani razumevanje, če lepo povedo, da jih moti.
Včasih se mame in tašče sploh ne zavedamo, koliko smo nadležne. Mladi, na lep način nas opomnite. Bo vsem lažje.