tašče – ali se ponudite ali vas snaha mora vprašat za pomoč?
Malo bogokletna misel, pa jo bom vseeno izrekla – zakaj pa bi morala tašča snahi pomagat, se ponujat itn? Od kod miselnost, da bi tako moralo biti? In da bi tašče-babice morale nestrpno čakati, da pomagajo, čuvajo vnuke itn? In če tega ne počnejo, so čudne?
Mi imamo dve babici, dva otroka. Vedno se mi je zdelo, da so otroci moja stvar, da tako rečem. Če mi kdo pomaga, samo lepo. In sem za pomoč tudi kdaj rekla. Ena babica mi je pomagala, druga ne. Sama sem si mislila svoje, zamerim ne, je pa dejstvo, da vsak pač dobi, kolikor da. In prva ima sedaj tesne, ljubeče odnose z vnukoma, druga pa zgolj formalne. Preprosto si niso tako domači, tesni.
Čudi me, da ti sedaj nekako rahlo užaljeno ob strani čakaš, da tašča kaj reče in razmišljaš, kako se je potuhnila itn. Zakaj tako? Lepo jo sama pokliči (zakaj se skrivaš za možem?). In boš videla kako in kaj.
avtorica ne govori, da naj bi se tašča non stop ponujala
amapk vsaj takrat, ko ve, da je sama in da ima veliko dela…
pišete, da ponujate se ne, v drugi sapi pa ste jim dale vedet, da lahko računajo na vas
tega avtorca nima pri svoji tašči…, ni se ponudila niti enkrat, če prav zastopim njen post…
jaz še nisem babica, pa vem, da če bom videla, da snaha ne zmore ali pa se muči…vem, da se ponudim brez greha, da ji pomagam
avtorica, najbrž je tvoja tašća mal lena, se ji ne da
jaz pa je glih zaradi tega ne bi šparala…naj se mal podviza, pa popazi uro dve da greš v miru na goovorilne…
ne bod nora..na koncu ti bo rekla, saj nisi nikoli nič rekla…
Najmanj, kar nekdo, ki rabi pomoč je, da prosi zanjo. In pika. Če pa se dela finega v stilu “saj bodo ja videli kako sem boga” – jah, potem naj pa nosi posledice.
Ne maram malenostnih ljudi.
Pa še nekaj – sama sem tudi po dva meseca bila sama s svojima otrokoma, mož službeno odsoten, pa je vse klapalo. Če pa bi morala biti na dveh koncih hkrati (npr pri zdravniku in na nastopu otroka ali roditeljskem sestanku), pa sem dvignila telefon in prosila za pomoč babico, brata, sestro, prijateljico.
Kako pa veš, da “piha” vnaprej, da se ji ne da, če je še vprašala nisi?
Dej, poskusi jo enkrat vprašat, boš videla, da bo z veseljem pomagala in ne bo pihala (res pa ne vem, kako to piha?). Kdor jezika špara, kruha strada.
Tašče so tudi takšne, ki se snaham nerade ponujajo (ker jim snahe ne zaupajo) Pa ja slišiš kar naprej: moja mama, moja mama,…ja, vraga, saj je tudi tvoja mama tašča. Jaz bi res rada kdaj popazila svoje vnučke, pa jih ne dobim v varstvo -žal.
Kaj te pa stane, če vprašaš? Verjemi, zavrnila te ne bo (ali pač), odvisno kakšen odnos imaš do nje. Če si “elergična” nanjo, boš težko osvojila njeno srce.
Piha v smislu, da ko izve, da gre mož na pot, pokliče in govori z njim, potem pa hoče še mene na telefon. Potem pa začne kako jo boli hrbet, kako komolec, kako bi morala k zdravniku, pa da jo “tlači dol”. Potem čez čas pove, da je šla s prijateljico v gozd nabirat borovnice, gobe, pa pove po kateri grapi sta hodili ipd.
Ali pa, ko ji svakinja pripelje otroke (ker ona jih kar pripelje) do njihovega dopusta, kak dan pred njihovim odhodom pokliče in pove “no, zdaj pa končno grejo, bom spet končno imela mir”. Pa to niti slučajno niso mali otroci, ki bi potrebovali varstvo poleti, pač pa jih svakinja pripelje, ker imajo pri tašči skuhane obroke, da ji doma ne packajo. Tako, mi da vedet, da za naše ni pripravljena in mi da vedet, da je vsako spraševanje odveč.
Piha v smislu, da ko izve, da gre mož na pot, pokliče in govori z njim, potem pa hoče še mene na telefon. Potem pa začne kako jo boli hrbet, kako komolec, kako bi morala k zdravniku, pa da jo “tlači dol”. Potem čez čas pove, da je šla s prijateljico v gozd nabirat borovnice, gobe, pa pove po kateri grapi sta hodili ipd.
Ali pa, ko ji svakinja pripelje otroke (ker ona jih kar pripelje) do njihovega dopusta, kak dan pred njihovim odhodom pokliče in pove “no, zdaj pa končno grejo, bom spet končno imela mir”. Pa to niti slučajno niso mali otroci, ki bi potrebovali varstvo poleti, pač pa jih svakinja pripelje, ker imajo pri tašči skuhane obroke, da ji doma ne packajo. Tako, mi da vedet, da za naše ni pripravljena in mi da vedet, da je vsako spraševanje odveč.[/quote]
Tašča se je nasankala s svojo hčerko, ki ji odnaša rit, ker se noče skregat z njo. Zato do tebe uporablja pametno taktiko jamranja, da ji še ti ne poturiš svojih otrok. Če mene boli hrbet, me bo sprehod po gozdu s prijateljico, razbremenil tako telesno in duševno. Če pa moram v takem stanju paziti še ene precej razvajene otroke (taki so v večini primerov danes), me do večera že skoraj pobere. Razumi že enkrat, da normalen človek (mone so tukaj izvzete one se ne starajo, ampak zgledajo in tudi delajo vedno bolje) z leti opeša in kar ti narediš z lahkoto v dveh urah, je za taščo celodnevni projekt.
Piha v smislu, da ko izve, da gre mož na pot, pokliče in govori z njim, potem pa hoče še mene na telefon. Potem pa začne kako jo boli hrbet, kako komolec, kako bi morala k zdravniku, pa da jo “tlači dol”. Potem čez čas pove, da je šla s prijateljico v gozd nabirat borovnice, gobe, pa pove po kateri grapi sta hodili ipd.
Ali pa, ko ji svakinja pripelje otroke (ker ona jih kar pripelje) do njihovega dopusta, kak dan pred njihovim odhodom pokliče in pove “no, zdaj pa končno grejo, bom spet končno imela mir”. Pa to niti slučajno niso mali otroci, ki bi potrebovali varstvo poleti, pač pa jih svakinja pripelje, ker imajo pri tašči skuhane obroke, da ji doma ne packajo. Tako, mi da vedet, da za naše ni pripravljena in mi da vedet, da je vsako spraševanje odveč.[/quote]
Tašča se je nasankala s svojo hčerko, ki ji odnaša rit, ker se noče skregat z njo. Zato do tebe uporablja pametno taktiko jamranja, da ji še ti ne poturiš svojih otrok. Če mene boli hrbet, me bo sprehod po gozdu s prijateljico, razbremenil tako telesno in duševno. Če pa moram v takem stanju paziti še ene precej razvajene otroke (taki so v večini primerov danes), me do večera že skoraj pobere. Razumi že enkrat, da normalen človek (mone so tukaj izvzete one se ne starajo, ampak zgledajo in tudi delajo vedno bolje) z leti opeša in kar ti narediš z lahkoto v dveh urah, je za taščo celodnevni projekt.[/quote]
Preveč dobesedno si razumela tisti hrbet. včasih je grlo, včasih glavobol, včasih jo muči, da ji bi otroci prinesli MRSA, ker hodijo pač v vrtec in tam je zalega MRSE…
Ne gre za njeno hčerko, pač pa ženo drugega sina, ker ima dva sina.
Zanimivo, da MON “dopušča” rojevanje dojenčkov ženskam pri 45 letih, ženska pri 62 letih bi morala v službi še delat kot da jih ima 18, ženska pri 59 pa ne zmore pogledat ubogljivega 6-letnika? To so pa merila, ja.
a si kdaj tašči naredila generalko doma ? sama od sebe? nisi.
zakaj bi se ona mogla tebi ponujat,da čuva otroke? ti že veš,zakaj je ona takšna.
Tako ,kot daš -tako dobiš. Jaz komaj sebe spravim iz postelje.Imam zaslužen pokoj in mi na misel ne pride,da se ponujam snahi,ki nas (njegovo žlahto ne šljivi 2{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) .
Pa sem jo sprejela , kot svojo.Ampak ,mala nima pojma z nami.E zdaj naj sama skrbi za sebe in svojo družino. .Če se moram tako dokazovati snahi in od nje dobivati ljubezen zato,da ji čuvam otroke?ne,hvala .
Če ženska rodi pri 45 je to njena odločitev, tako kot je odločitev tašče ali bo nudila 24 urni servis tebi in tvoji družini. Dostikrat se zgodi, da ženske z navdušenjem pomagajo pri vnukih prvemu otroku. Potem pa vidijo, da so otroci na njih preložili preveliko breme (saj tastara nima kaj početi, naj pelje otroke v vrtec, skuha , zvečer jih lahko itak pazi, da greva ven itd., pa še dobro penzijo ima, lahko primakne za stroške) in da v bistvu bolj oni skrbijo za otroke kot starši. Zato se pri naslednjem otroku potegnejo nazaj in se pomoči izogibajo, kar sproži nevoščljivost in kreg med odraslimi otroki. Kje imaš pa ti svoje starše, da o njih nič ne beremo?
Generalke ji res nikoli nisem delala, ji pa večkrat nesem papirje kam (dohodnina ipd), ji dostavim kak nakup, ji nesem domačo solato, ko jo imam, pecivo med vikendi, mož ji porihta vse v zvezi z računalnikom, telefonom, klimo, pečjo, tehnične nakupe, registracijo avtomobila ipd.
Ni pa zato, da bi pričakovala v zameno usluge. Pač vnuke ne gledam kot na usluge, druženja si ne želi več kot očitno, ponudi se pa ne niti ko je zagata. Takle je.
Tašča se je nasankala s svojo hčerko, ki ji odnaša rit, ker se noče skregat z njo. Zato do tebe uporablja pametno taktiko jamranja, da ji še ti ne poturiš svojih otrok. Če mene boli hrbet, me bo sprehod po gozdu s prijateljico, razbremenil tako telesno in duševno. Če pa moram v takem stanju paziti še ene precej razvajene otroke (taki so v večini primerov danes), me do večera že skoraj pobere. Razumi že enkrat, da normalen človek (mone so tukaj izvzete one se ne starajo, ampak zgledajo in tudi delajo vedno bolje) z leti opeša in kar ti narediš z lahkoto v dveh urah, je za taščo celodnevni projekt.[/quote]
Preveč dobesedno si razumela tisti hrbet. včasih je grlo, včasih glavobol, včasih jo muči, da ji bi otroci prinesli MRSA, ker hodijo pač v vrtec in tam je zalega MRSE…
Ne gre za njeno hčerko, pač pa ženo drugega sina, ker ima dva sina.
Zanimivo, da MON “dopušča” rojevanje dojenčkov ženskam pri 45 letih, ženska pri 62 letih bi morala v službi še delat kot da jih ima 18, ženska pri 59 pa ne zmore pogledat ubogljivega 6-letnika? To so pa merila, ja.[/quote]
… in kaj bi sedaj rada? Kot prvo, imaš moža – če že moraš “jamrat”, daj njemu:
– da bo manj na “službeni poti”,
– da bo mami namignil ….
ne pa da sedaj na vsak način želiš dokazati, kako “slaba” je, ti pa neverjetno “dobra” …
Nihče ne pravi, da se 59-letnice ne morejo ukvarjati z vnuki. Seveda se lahko! Vendar pa ti zahtevaš, da ti takšna gospa SAMA ponudi svojo pomoč, sicer njena pomoč sploh ni dobrodošla.
Potem kolovratiš o tem, kako ti tašča daje vedeti, da ti otrok tako ali tako ne bi čuvala. Še vedno pa manjka tvoj odgovor: si jo kdaj sploh zaprosila za pomoč? Pač v smislu: “Marija, jutri ob štirih imam zobozdravnika, a bi lahko ta čas popazili na Anjo in Lukca?”
Moja babica (bila je 2x tudi tašča) se je vedno sama ponudila in skoraj sama vzgojila poleg svojih hčera še 4 vnukinje.
Tako da…. imela je voljo in željo pomagat. Bila je predana svojim vnukom, ljubila nas je iz vsega srca. Bilo je samoumevno, da nas čuva babica. Skuhala je za vse, meni je prala, likala, me dajala spat, mi opremila sobo v njenem stanovanju,… Moja mama je zbolela za rakom in zame je skrbela babica. Če pa pogledam svojo situacijo sedaj, pa lahko rečem, da če se bo meni kaj zgodilo – npr, če zbolim moja tašča ne bo prevzela skrbi za mojega otroka. Če bi se obema z možem kaj zgodilo, bi najbrž moral v posvojitev.
Evo tako.
Tu je govora o tvoji tašči- kaj pa tvoja mama? Njo prosiš al se sama ponudi?
Enostavno nekatere ženske niso pretirani materinski tip in če se ne ponuja, zato še ni slaba.
Ja, jo boli križ in roke in vse. Moraš se sprijazniti s tem, da smo različni in da je nekaj nekaterim samoumevno, nekateri pa o tej isti stvari niti ne razmišljajo.
To moraš rešit z možem, če je veliko odsoten najbrž ne dela za minimalca- iz tega sledi, da si lahko privoščiš občasno pomoč.
Če pa iz tega sklepaš in meriš ljubezen do vnučkov, pa delaš narobe. Ljubezen pač ni obratnosorazmerna času, ki ga preživijo skupaj.
Tebe v bistvu žuli to, da nimaš časa. In ti je bolj malo mar odnos vnučki-babica. Če bi imela čas, bi ti bilo bolj ali manj vseeno. Saj gre za taščo, ne!?
Moja mami živi pač tako daleč, da ni nikoli pazila mojih otrok.Šli so za en teden med počitnicami k njej -babi, ko sem šla tudi jaz zraven.
Brat pa živi pri njej v sosednji hiši in njegovi štirje otroci so več pri babi kot pa pri njemu in mami. In ta moja mama – babi se pač sama ponuja in vse je pazila do tretjega leta, dokler niso šli v vrtec.TUdi sedaj ko so večji, so veliko pri njej. Vedno sem ji govorila, naj se ne ponuja toliko, ker sem jo poleti videla, kako se je ob 4h popoldan po končanem varstvu zaradi bolečin v hrbtenici komaj zleknila na kavč.
Pri bratu in snahi pa zato ni nobene hvaležnosti. Vse je samoumevno, ali pa ju to celo moti, ker gredo radi k babi. Zakaj naj bi pa rekli hvala – če niso nič prosili in se sama ponuja?
Mislim, da moja mama ne dela prav in se nekako žrtvuje, ko bo ona obnemogla, pa zagotovo ne bo deležna nobene pomoči – saj mi je nismo prosili, saj je sama hotela, to bo odgovor. In pravzaprav imajo prav. Mama bi morala na začetku povedat, da ne more – vprašanje je, če bi si potem privoščila štiri otroke?
Že v osnovi se ne strinjam s pričakovanjem po tem, da te bo tašča spraševala, če rabiš pomoč. Za pomoč vpraša vedno tisti, ki jo rabi. Mene samoiniciativno (brez informacij: kako pa naj vesta, kdaj folgam in kdaj ne?) moja mami in oče nista nikoli vprašala, če rabim pomoč. Kako naj vesta, da imam jutri govorilne ob 5h in nimam malega kam dat? Sta se pa ponudila, da lahko, če sta npr. vedela, da je en otrok zbolel in rabim pomoč, lahko otroka pripeljem k njima. In enako tašča in tast. Se pravi pomoč imamo, a praviloma zanjo sami prosimo.
Sicer pa tudi v naši družini velja nenapisano pravilo, da svoje starše vprašam/prosim jaz, mož pa svoje. Ni pa nobenemu problem poklicat tudi staršev drugega (se pa to zgodi le v izjemnih situacijah). Pač stvar navade in tega, da svoje starše le lažje prosiš kot partnerjeve.
Torej ne bodi fina in vprašaj za pomoč, če jo rabiš oz. naj mož. Če on ne vpraša, pa z NJIM razčisti, zakaj je tako. So tudi alternative: da je mož več doma ali da koristita varuške.
Igranje vloge žrtve pa ni stvar zadovoljnih in samozavestnih ljudi.