Tečaj EUR – CHF
Vsem ki imate kredite v CHF tule v branje.
——————————————————-
Schweizer Konjunktur schwächelt
Unterschiedliche Wachstumsaussichten erklären kaum die Stärke des Frankens gegenüber dem Euro. Die konjunkturelle Lage in der Schweiz ist nicht viel besser als die in der Eurozone. Die Exporte fallen, die Industrieproduktion geht zurück und sogar die Arbeitslosenquote steigt. Auch die Finanzkrise hat vor der Schweiz nicht halt gemacht. Die Schweizer UBS ist sogar die am stärksten von der Finanzkrise betroffene Bank in Europa. Das spricht gegen einen echten Stabilitätsvorteil der Eidgenossen. Die Flucht der Anleger in den sicheren Anlagehafen Schweiz mag daher den Franken in den letzten Monaten gestärkt haben, aber für die Aufwertung gegenüber dem Euro kann dies nicht der alleinige Grund sein – zumal die Schweizer Währung gegenüber dem US-Dollar nicht an Wert zulegte.
Carry Trades sorgen für Turbulenzen
Tatsächlich sind die Kursbewegungen am Devisenmarkt in diesen Wochen weniger durch Veränderungen in den Fundamentaldaten bedingt als durch die Auflösung der so genannten Carry Trades. Spekulative Anleger, vor allem Hedge Fonds, haben über Jahre hinweg niedrig verzinste Währungen – vor allem den Yen, aber auch den Franken – als Leihewährung benutzt und das geliehene Kapital am Aktienmarkt oder in höher verzinsten Währungen investiert. Der Einbruch an den Börsen und der starke Anstieg der Volatilität ließen jedoch in den letzten Wochen Carry Trades zu Verlustgeschäften werden und das zwingt die Hedge Fonds zu einer Auflösung der Short-Positionen auf den Yen und auf den Franken. Kurzfristig kann dies für EUR/CHF weitere Kursturbulenzen mit sich bringen. Da es aber fundamental keine echten Gründe für anhaltenden Abwärtsdruck auf EUR/CHF gibt, dürfte der Wechselkurs mittelfristig wieder steigen.
—————————————————————–
Če na hitro prevedem:
Švica ima težave in ni nič bolje kot v Eurozoni. Industrijska proizvodnja pada, brezposelnost narašča. Izvoz trpi zaradi močnega CHF.
Ni fundamentalnega razloga za močan CHF. Banka UBS je bila v finančni krizi najbolj prizadeta banka v Evropi.
Vzrok za naraščanje tečaja je predvsem v tem da so veliki hedge skladi najemali kredite v CHF ali JPY zaradi nižjih obresti sedaj pa likvidirajo svoje short pozicije.
Fundamentalno ni nobenih razlogov za višanje tečaja CHF proti EUR. zato se predvideva da bo tečaj CHF proti EUR srednjeročno padel.
Zadnjič je pisalo v Financah, da strela najbolj oplazi tistega na vrhu. In Švica je tem, njeno gospodarstvo bazira financah, trenutno so cicer finančni tokovi usmerjeni v Švico, zato tudi močan CHF, vendar na dolgi rok ko bodo lastniki denarja začeli investirat in bo denar odtekal iz Švice, tedaj se bo šele videlo, kakšne posledice bo imela finančna kriza za CHF, mogoče celo takšne kot za Islandijo.
JA ŠE TOLE POČAKAJTE NA OSEKO
zadnjem času se kot odgovor na finančno krizo dogaja izredna velikodušnost oblasti po svetu. Obsega tako nižanje obrestnih mer centralnih bank kot dovajanje denarja z državnimi ali paradržavnimi posojili in kapitalskimi vložki. V igri sta tako “tiskanje denarja” kot tudi pospešeno javno zadolževanje.
Ravno včeraj so v VB znižali obrestno mero za tretjino na raven iz leta 1955; reagirali so Švicarji, ki jih je začela skrbeti rast franka kot pribežališča; po dolgem obdobju obrestne ležernosti se bolj živahno premika celo ECB. Prvič v sedmih letih so obrestne mere znižali na Japonskem. S tem je izpolnjen nabor značilnosti obdobja, opisan januarja 2008 v tekstu Jejhata, recesija – oglasil se je tudi že v njem pričakovani Jože Mencinger.
Pameti toliko, kot je povpraševanja
Ravno razmah kreditiranja (državljanov, gospodarstva, finančnih igralcev) in masa poceni denarja sta bila katalizatorja tistega vzpona, katerega ruševine gledamo danes. Zato ni samoumevno, da je takšno ravnanje oblasti prava pot. Vendar je to akademsko vprašanje, kajti oblast pač naredi tisto, za kar lahko dobi glasove.
Glasove dobi za poskuse ohranjanja standarda, kot so ga volilci vajeni, in ne za razlaganje, da to enostavno ne gre in da bo treba shujšati. Slednje je sicer bržkone neprimerno bolj smiselno, a je politično nerealno, ker tega volilci ne bodo “kupili” oziroma bi kupili le, ko in če začutijo, da so vse alternative slabše.
(Kruta primerjava: Bosna. Sprva je bilo nemogoče prodreti z zamislijo, naj se narodi preselijo tako, da si bodo čim manj napoti. Nekaj let kasneje je to bilo sprejemljivo, a se je morala zgoditi krvava orgija, da je ta pot postala dovolj dobra.)
Eno je tisto, kaj si kdo o situaciji misli v akademskih višavah, v paralelnem svetu velikega bogastva ali v študentski generalki za življenje. Drugo pa, kaj narekuje grda, neintelektualna, nekonsistentna in tako naprej realnost. Zato lahko pričakujemo, da se bo polivanje z denarjem nadaljevalo in stopnjevalo.
Kako daleč?
Ja madona, do kam to lahko gre? Ali bo denar kar zastonj, na voljo pa ga bo neomejeno mnogo? Saj to je vendar smešno!
Ne bi pa bilo prvič. Vzorčni primer je Japonska, ki še danes ni izšla iz ruševin balona sredi devetdesetih let. Borzno usmerjenim bralcem priporočam ogled gibanja indeksa Nikkei 225, ki je danes približno tam kot pred 25 leti. (Preberite tudi: Dolgoročni vedno zaslužijo? Ja, pa kaj še, januar 2007).
Kot gorivo za vnovični vzpon so skušali uporabiti ravno zastonj denar (ZIRP – zero interest rate policy, formalno 1999-2000, praktično še danes). To so nadgradili z odkupovanjem divjih količin državnih in hipotekarnih obveznic, delnic in drugih papirjev iz portfeljev bank (QE – quantitative easing, 2001-2006).
Oboje skupaj je skozi leta privedlo do tega, da bančni sistem načeloma spet deluje. Vendar po dveh desetletjih še danes ni jasnega signala, kar se tiče gospodarske rasti ali nazadovanja, inflacije in deflacije. (Nekoliko ironično pa je ravno vnovična kreditna aktivnost v jenih sprožila plimni val poceni denarja, ki je v zadnjih letih napihnil različna naložbena področja po svetu in katerega globalno oseko gledamo zdaj.)
Japonska izkušnja tako daje tudi pomembno sporočilo za tiste, ki ob pojmu „tiskanje denarja“ takoj pomislijo na (hiper)inflacijo. Ta sploh ni samoumevna. Sila, ki krči balon, je lahko enaka ali močnejša od tiste, ki ga napihuje, četudi je ta velika. Deflacijski pritisk propadajočih kreditov in kreditne sposobnosti, obrambno obnašanje potrošnikov in nezaupanje v gospodarstvu nižajo hitrost obračanja denarja in ni rečeno, da večanje mase to nadoknadi.
Situacija, ko denarne oblasti dovajajo, dovajajo, dovajajo denar, odziva pa ni in ni, rečemo likvidnostna past (liquidity trap). Denarja – likvidnosti, kreditov – ne manjka, ampak nihče ga noče. Goriva ne manjka, vendar avto ne vžge.
Pa zakaj stalno težite s to Japonsko…
Danes govoriti o tem je aktualno zato, ker se kot odziv na finančno krizo ZIRP in QE predvsem (ne pa samo) v ZDA že izvajata. Realne obrestne mere naj bi že bile negativne; odkupovanje finančnih naložb zasebnega sektorja in rast javnega zadolževanja že potekata. Odprto vprašanje je le, ali že lahko rečemo, da smo v likvidnostni pasti ali pa je prav dati še nekaj časa za presojo.
Svojčas je bila Japonska eksotična tema, s katero smo se ukvarjali predvsem „krokarji“, ki smo sredi krasnih borznih časov razlagali o tem, da obstaja še kaj drugega od vnebovzetja.
Upati je, da danes tega ni več treba posebej dopovedovati. Pa zato naredimo korak naprej in omenimo: tudi gospodarsko-finančni, ne le borzni del japonske zgodbe se lahko razširi po vsem svetu. Mirno se lahko zgodi, da vstopamo v obdobje brez smeri, ki se lahko meri ne le v letih.
Ko se je to dogajalo le na Japonskem, ste imeli luksuz odmahniti z roko in reči, da je pač poseben primer. Če pa tako stanje postane globalno, lahko zapišem kot v nedavnem tekstu o inflaciji in deflaciji (Mali hudič odhaja, prihaja veliki) – kdor pravi, da pozna izid, ima predvsem dobro mnenje o samem sebi.
Ali je grožnja realna?
Ne vem, ali bo do tega res prišlo. V zadnjem recesijskem krogu (okoli leta 2001) je prav tako prišlo do grožnje deflacije in do vprašanja, ali bodo šle ZDA in z njimi svet po japonski poti, pa se je takrat razpletlo drugače. Vendar lahko brez posebne zlobe rečemo, da je današnji primež odloženo nadaljevanje takratnega in da se torej izid šele oblikuje.
Prepričan sem, da je osnovna naloga upravljalca denarja – svojega ali tujega – biti dovolj dobro pripravljen na različne variante prihodnosti. Tiste, ki so še zlasti uničujoče, je treba upoštevati, četudi morda menite, da je verjetnost majhna. Pa to ne velja le za upravljanje naložb, temveč za celotno ekonomsko življenje vas in vaše družine. Ali ste pripravljeni?
Pa daj ne mešaj Japonske zraven-sploh veš,kako so oni gospodarasko funkcionirali?
Ne boš verjel, ampak nekako tako kot bivša Yu&co-res je na Jap.bilo vse sprivatizirano, toda denar je dajala država oz. banke v njeni lasti.In če ga je zmanjakalo, ga je preprosto natiskala ali ustvarila preko borz. Zmanjkalo ga pa je, ker po difoltu managerji v takih okoliščinah postanejo pogoltni, nepozorni, neambiciozni itditd
In ne boš verjel, Kitajska še vedno deluje tako-ampak na žalost tega večina izven nje ne ve in tudi ne razume. Ampak tudi tam streznitev pride, prej ali slej
To pomeni da če imaš kredit 6-mes libor + pribitek 1,3 imaš letno obrestno mero 2,8%.
Inflacija je več kot 6%.
Na banki dobiš 5% obresti na depozit.
Torej kredit je neverjetno poceni.(Če se zavaruješ pred valutnim tveganjem)
Samo problem je v tem da danes pribitka 1,3% ne dobiš več , dobiš 3% pribitek ali pa 5% pribitek (SKB)
Če imaš kredit v CHF potem narediš pozicijo EUR/CHF short.
To pomeni da ko eur raste ti zgubljaš na poziciji in dobivaš pri kreditu in ravno obratno ko eur pada.
Seveda če imamo 100.000 eur kredita verjetno nimamo prostih sredstev da bi vzeli pozicijo za 100.000 eur EUR-CHF short. Za to obstajajo finančni inštrumenti z vzvodi ter forex trg ….
Jaz imam še 17.000eur kredita v CHF. Pred valutnim tveganjem sem se zavaroval z nakupom certifikata z vzvodom -10.(1700 eur)
S tem me ne zanima kam se bo gibal tečaj ker sem ne glede kam se tečaj giba na nuli. Torej ostanejo mi le obresti 3%.
Oglasite se v borznoposredniških družbah in svetovali vam bodo kako to izgleda v praksi.
Če imaš kredit v CHF potem narediš pozicijo EUR/CHF short.
To pomeni da ko eur raste ti zgubljaš na poziciji in dobivaš pri kreditu in ravno obratno ko eur pada.
Seveda če imamo 100.000 eur kredita verjetno nimamo prostih sredstev da bi vzeli pozicijo za 100.000 eur EUR-CHF short. Za to obstajajo finančni inštrumenti z vzvodi ter forex trg ….
Jaz imam še 17.000eur kredita v CHF. Pred valutnim tveganjem sem se zavaroval z nakupom certifikata z vzvodom -10.(1700 eur)
S tem me ne zanima kam se bo gibal tečaj ker sem ne glede kam se tečaj giba na nuli. Torej ostanejo mi le obresti 3%.
Oglasite se v borznoposredniških družbah in svetovali vam bodo kako to izgleda v praksi.[/quote]
koliko te to stane?
Objavljeno: Sob Okt 11, 2008 12:03 pm Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
——————————————————————————–
OBRESTI EURIBOR in LIBOR
/13/…krediti že tako ali tako pomenijo veliko stisko potrošnika, ki pričakuje, da mu bo v kriznih časih, na pomoč priskočila njegova banka, a kaj ko se to kasneje pokaže za dvorezen meč, posebej v teh kriznih časih:
Podražitev posojil zaradi povišanja medbančnih obrestnih mer: Euribor in Libor močno rasteta
Zaradi turbulentnih dogajanj na finančnih trgih so se včeraj medbančne obrestne mere povzpele na nove rekordne vrednosti. Prav naraščanje medbančnih obrestnih mer se bo po mnenju strokovnjakov izkazalo za najbolj negativno posledico finančne krize za slovenske prebivalce, predvsem tiste, ki imajo najeta posojila z variabilnimi obrestnimi merami.
Skok medbančnih obrestnih mer, ki je posledica nezaupanja med bankami zaradi finančne krize, bo pomenil višje stroške odplačevanja posojil. Medbančna obrestna mera Euribor, po kateri si banke med seboj posojajo evre, je včeraj dosegel nove rekordne vrednosti. Prav Euribor pa je osnova za večino najetih posojil v Sloveniji.
Enomesečni Euribor (medbančna obrestna mera, po kateri si banke izposojajo evre) se je povzpel na rekordnih 5,05 odstotka. Še 10. julija, dan po tem, ko je Evropska centralna banka (ECB) zvišala svojo ključno obrestno mero na 4,25 odstotka, je enomesečni Euribor znašal 4,47 odstotka. Še bolj skrb zbujajoči podatki prihajajo iz dolarskega medbančnega trga, saj je enodnevni Libor za dolar (medbančna obrestna mera, po kateri si banke dnevno izposojajo dolarje) dosegel rekordnih 6,88 odstotka. Samo v enem dnevu se je Libor za dolar zvišal za 430 bazičnih točk, kar je najvišji skok dolarske medbančne obrestne mere v zgodovini. »Banke se v teh negotovih časih oklepajo svoje likvidnosti,« pravi Igor Masten z Ekonomske fakultete.
***Vse o svetovni gospodarski krizi najdete tukaj***
Medbančne obrestne mere so ključne za določanje stroškov posojil, saj se večina slovenskih posojilojemalcev odloča za najem posojil z variabilno obrestno mero, katere osnova so prav medbančne obrestne mere; v primeru posojila v evrih je to Euribor, v primeru posojila v švicarskih frankih pa Libor (trimesečni Libor je včeraj znašal 2,96 odstotka, kar je približno 20 bazičnih točk več kot mesec prej). V primeru, da se medbančne obrestne mere ne bodo v kratkem spustile, lahko pričakujete opazno višji mesečni obrok posojila. Jutri bo ECB odločala o spremembi ključne obrestne mere, ki trenutno znaša 4,25 odstotka; v primeru, da bi se odločila za znižanje bi se medbančne obrestne mere najverjetneje znižale.
Aktivnosti centralnih bank v zadnjem času, ko dnevno finančnemu sistemu zagotavljajo likvidnost v obliki več deset milijardnih finančnih injekcij, so namenjene prav zniževanju medbančnih obrestnih mer. ECB je tako včeraj med redno tedensko operacijo refinanciranja na bančni trg sprostil 190 milijard evrov. »Denarni trgi so se popolnoma zlomili, na njih se sploh več ne trguje,« je stanje za Bloomberg slikovito opisal Christoph Rieger iz banke Dresdner in dodal: »Trg sploh ne obstaja več. Centralne banke so trenutno edine, ki posojajo denar.«
Slovenske banke s kratkoročno likvidnostjo sicer nimajo težav, bi pa nadaljevanje tovrstnih trendov stvari lahko obrnilo na glavo. Slovenske banke namreč veliko sredstev za posojilno aktivnost pridobijo prav na medbančnih trgih, v primeru nadaljevanja zaostrenih razmer pa bi se lahko srečale z likvidnostnimi težavami.
»Manjša, kot je banka, prej je potisnjena v kot,« Masten opozarja, zakaj bi se v primeru nadaljevanja likvidnostnih težav naše relativno majhne banke znašle v težavah.
Slovenske banke nimajo težav z likvidnostjo
Po zagotovilih Banke Slovenije slovenske banke naj ne bi imele težav z kratkoročno likvidnostjo. »Slovenski bančni sistem je na evrskem medbančnem trgu neto ponudnik likvidnosti, kar pomeni, da se posamezne banke oskrbijo s sredstvi za uravnavanje likvidnosti predvsem v slovenskem okolju, presežke pa ponujajo bankam v tujini,« pravijo v Banki Slovenije. Prav zaradi tega naj se slovenske banke ne bi množično odločale za izposojanje pri ECB. »Vse banke in hranilnice imajo dostop do sredstev evrosistema v obsegu razpoložljivih finančnih naložb, ki so primerne za zavarovanje. Slovenske banke si izposojajo relativno malo sredstev, ker so neto ponudnice likvidnosti na evrskem denarnem trgu,« še zaključujejo na Banki Slovenije.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042210797
/13/…kot potrošniki smo se že velikokrat opekli z najemanjem raznoraznih kreditov ˝pod zelo ugodnimi pogoji˝,ki pa so se izkazali skozi leta za neugodne in problematične za potrošnika, ki je takrat slepo zaupal instituciji banke, kjer so mu jih pod ˝njihovimi pogoji˝ seveda, ponudili:
Obresti letijo v nebo, močna odstopanja med bankami
Če ste pred poldrugim letom, v začetku leta 2006, najeli stanovanjsko posojilo v višini 100.000 evrov za dvajset let, je bila obrestna mera 5,32 odstotka, za enako posojilo bi imeli avgusta letos 7,28 odstotka obresti. Mesečni obrok bi bil približno 87 evrov, in če to pomnožimo z 240 meseci, kolikor časa bi odplačevali posojilo, je razlika več kot 20.000 evrov.
Sedanja kriza na finančnih trgih pa vpliva tudi na zvišanje medbančne obrestne mere, tako imenovani Euribor, ki se je povišal za približno 50 bazičnih točk, s 4,5 na več kot 5 odstotkov. Tudi zato je treba preveriti, katera banka ponuja najugodnejše pogoje, saj so med njimi kar precejšnje razlike pri stroških posojil.
Efektivna obrestna mera za novo odobrena stanovanjska posojila se je od začetka leta 2006 do letošnjega avgusta v povprečju zvišala za skoraj dve odstotni točki oziroma so se obresti zvišale za skoraj 40 odstotkov. Ob posojilu v višini 100.000 evrov boste v 20 letih v tem trenutku morali odšteti za več kot 20.000 evrov več obresti, kot če bi ga najeli v začetku leta 2006.
V začetku leta 2006 je tako efektivna obrestna mera za stanovanjsko posojilo po podatkih Banke Slovenije v povprečju znašala 5,32 odstotka, v letošnjem avgustu pa že 7,28 odstotka. “Na mednarodnih finančnih trgih je prišlo do zviševanja tržnih obrestnih mer (Euribor), pa tudi samih pribitkov nad temi tržnimi obrestnimi merami, ki naj bi v osnovi predstavljali posojilno tveganje,” so vzroke za rast obrestnih mer pojasnili v Abanki. Zadnji pretresi na finančnih trgih so dodatno vplivali na zvišanje medbančne obrestne mere: “Samo v zadnjih dveh tednih se je Euribor povišal za približno 50 bazičnih točk, s približno 4,5 na več kot 5 odstotkov,” razlagajo v NLB. Včeraj je enomesečni Euribor znašal 5,13 odstotka.
Za lažjo ponazoritev, kaj pomeni približno dve odstotni točki višja obrestna mera za stanovanjska posojila (največkrat gre za večje zneske in daljše ročnosti odplačevanja), smo opravili kratek izračun. Če bi v začetku leta 2006 najeli stanovanjsko posojilo v višini 100.000 evrov in z obrestno mero 5,32 odstotka z dobo odplačevanja dvajset let in če bi isto posojilo najeli v letošnjem avgustu, ko obrestna mera znaša 7,28 odstotka, bi razlika v mesečnem obroku znašala približno 87 evrov. Če teh 87 evrov pomnožimo s številom mesecev odplačevanja posojila (240 mesecev), razlika znaša več kot 20.000 evrov. Sicer ne gre pozabiti, da je večina stanovanjskih posojil najetih z variabilno obrestno mero, ki se spreminja, s čimer se skozi čas spreminjajo tudi stroški.
Ob visokih obrestnih merah je zato še toliko pomembneje preveriti, katera banka ponuja najugodnejše pogoje. Med bankami – v primerjavo smo vključili pet največjih slovenskih bank – so namreč precejšnje razlike v stroških posojil. Za stanovanjsko posojilo 100.000 evrov se efektivna obrestna mera lahko med bankami razlikuje tudi za več kot odstotno točko. Ob najetju posojila z osemodstotno obrestno mero boste na primer plačali več kot deset odstotkov več obresti. Glede na velik obseg in dolgo ročnost stanovanjskih posojil pa se za deset odstotkov višja obrestna mera močno odraža v višini plačanih obresti.
Če bi na na primer prej omenjeno posojilo najeli v NLB, boste 20 let plačevali 840,8 evra na mesec, pri trenutno najcenejši NKBM pa 777,64 evra na mesec. Hiter izračun – razlika v mesečni anuiteti krat število mesecev odplačevanja posojila – pokaže, da lahko v 20 letih prihranite več kot 15.000 evrov. Razlika v efektivni obrestni meri se pojavi predvsem zaradi višjega pribitka nad referenčno obrestno mero (Euribor). Medtem ko ta v NLB znaša 2,75 odstotne točke, v NKBM znaša 1,90 odstotne točke.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042213607
/13/…ponudbe se v mesecu varčevanja kar vrstijo, pa poglejmo kako pogojujejo kredit pri VOLKSBANK :
Komitenta kupujeta novo nepremičnino in potrebujeta 95.000 € sredstev z odplačilno dobo 20 let.
Znesek odobrenega kredita je odvisen od višine dohodkov, obstoječih kreditnih obveznosti in dobe odplačevanja ter v primeru zavarovanja z zastavo nepremišnine tudi od vrednosti zastavljene nepremičnine.
Akcijska obrestna mera EURIBOR in dobo odplačevanja 240 mesecev:
Znesek kredita: 95.000 €
Odplačilna doba 240 mesecev
Obrestna mera: 12 mesečni EURIBOR + 1,85% – za komitente
Anuiteta: 755,30 €
Strošek odobritve: 396 € (strošek odvetnika že vključen)
Zavarovanje:Hipoteka (zastava nepremičnine)
EOM: 7,64%
*** Primer izračuna in efektivne obrestne mere velja na dan 16.10.2008 in se lahko spremeni v primeru spremembe stroška odobritve, obrestne mere, dneva in meseca odobritve kredita. Izračun je narejen v skladu s pogoji, ki veljajo za stanovanjske kredite, zavarovane s hipoteko in obrestno mero, vezano na 12.mesečni EURIBOR.Za morebitne napake pri objavi ne odgovarjamo.
Informativni izračun najema stanovanjskega kredita, zavarovanega z zastavo nepremičnine, z akcijsko obrestno mero, vezano na LIBOR (CHF) in dobo odplačevanja 20 let.
Znesek kredita: 95.000 €
Odplačilna doba: 240 mesecev
Obrestna mera: 12 mesečni LIBOR (CHF) + 1,95% – za komitente
Anuiteta: 638,03 €
Strošek odobritve: 396 EUR (strošek odvetnika je že vključen)
Zavarovanje: Hipoteka (zastava nepremičnine)
EOM: 5,39%
*** Primer izračuna in eleftivne obrestne mere velja na dan 16.10.2008 in se lahko spremeni v primeru spremembe stroška odobritve, obrestne mere, dneva in meseca odobritve kredita.Za preračun je uporabljen referenčni tečaj ECB, ki na dan 16.10.2008 znaša 1,5425 CHF za 1 €.Izračun je narejen v skladu s pogoji, ko veljajo za stanovanjske kredite zavarovane s hipoteko in obrestno mero vezano na 12 mesečni Libor.Za morebitne napake pri objavi vsebine ne odgovarjamo.
Pogoji v obeh izračunih veljajo v primeru, da kreditojemalec ob odobritvi kredita prostovoljno sklene kapitalsko polico življenjskega zavarovanja pri Victoria-Volksbanken, zavarovalniški delniški družbi v višini najmanj 40% zneska kredita in polico vinkulira v korist Banke.Izračun je zgolj informativne narave, za konkretno ponudbo se obrnite na naše svetovalce.
http://www.volksbank.si
[email protected]
***** Pri najetju kredita tako v primeru odplačevanja celotnih 240 mesecev in enakih nespremenjenih pogojev bi tako (pre)plačali vzeti stanovanjski kredit 95.000 € in sicer:
EURIBOR : 181.272 €
LIBOR: 153.127,20 €
Poleg tega je potrebno všteti še zastavo nepremičnine, prav tako pa tudi kapitalsko polico življenjskega zavarovanja pri Victoria-Volksbanken v višini najmanj 38.000 €, prav tako pa polico vinkulirati v korist banke.Problem je tudi v temu, da banke zahtevajo gromozanske pogoje in garancije za odobritev takšnega zneska, zato bi bilo potrebno pogledati še in tudi pogoje pri drugih bankah…
/13/…v mesecu varčevanja so se povečale bančne obresti:
Banke višajo obresti
Prihranke se danes bolj splača vezati kot septembra, saj so oktobra nekatere banke dvignile obrestne mere za vezane vloge, najbolj Raiffeisen banka.
Obresti banke večinoma obračunavajo linearno: gre za deljenje produkta glavnice, letne obrestne mere in števila dni s produktom števila dni v letu s sto.
Na 12-mesečni depozit v višini deset tisoč evrov dobi varčevalec po novem 50 evrov več obresti.
* Kje se najbolj plemeniti
Navišje obresti pod omenjenimi pogoji ponuja Sparkasse. V enem letu varčevalec iz deset tisočakov pridela 567 evrov obresti ali 89 evrov več kot pri zadnje uvrščeni Banki Koper. Le tri evre več kot pri zadnji pridela varčevalec pri največji slovenski (državni) banki NLB.
* Na kaj paziti
˝Varčevalci naj pri sklepanju pogodb o depozitih pazijo na višino obrestne mere, od česa je ta odvisna (če je spremenljiva) in v kakšnem primeru se lahko spremeni,˝ pravi Slavko Cimprič iz Združenja bank Slovenije. Dodaja še, naj se, preden svoje prihranke spravimo iz nogavic, pozanimo, ali je možno od pogodbe odstopiti in pod kakšnimi pogoji.
* Stroški ob prekinitvi
Vezane vloge pri večini bank ni smiselno prekiniti. Varčevalcu namreč v tem primeru pogosto pripadejo le obresti za pretečeni čas po obrestni meri, ki velja za navaden transakcijski račun (okoli 0,20-odstotna). Sicer pa se banke prekinitvam izogibajo, zato v ta namen varčevalcem raje ponudijo ugodna kartkoročna posojila.
* Zavajujoče obresti?
Pri depozitih, krajših od enega leta, banke oglašujejo letne obrestne mere, kar lahko varčevalca zavede. Tako banka za šestmesečni depozit oglašuje 5,1-odstotno obrestno mero. A to ne pomeni, da varčevalec prejme za vezanih deset tisoč evrov 510 evrov obresti, kot bi lahko pomislil, temveč le 255. V bankah komentirajo, da je tak način v skladu s priporočili Banke Slovenije.
* Neažurno na spletu
Nekatere banke so v odgovorih zapisale drugačne obresti, kot jih oglašujejo na spletu. Ena od bank oglašuje depozit s 5,25-odstotno obrestno mero, v informativnem izračunu uporablja 4,71-odstotno, na eni od podstrani pa navaja 4,65-odstotno. Verjetno so se banke prav zaradi neažurnosti spletnih strani odločile, da ti informativni izračuni zanje niso zavezujoči.
OBRESTI pri enoletni vezavi 10.000 €
Banka Sperkasse – 5,67%
Banka Volksbank – 5,65 %
Hranilnica Lon – 5,60%
Hypo Alpe – Adria – Bank – 5,56%
ABanka Vipa – 5,55%
Delavska hranilnica 5,40%
Probanka – 5,40%
Factor Banka – 5,40%
UniCredit Banka – 5,30%
Deželna banka – 5,25%
SKB Banka – 5,15%
Gorenjska banka – 5,10%
Banka Celje – 5,03%
Raiffeisen banka – 5,00%
NKBM – 4,85%
Poštna banka Slovenije – 4,85%
NLB – 4,81%
Banka Koper – 4,78%
http://www.zurnal24.si/cms/novice/gospodarstvo/index.html?id=73412
/13/…kaj je vse varčevanje:
Varčujmo na več načinov
Objavljeno v številki 453 z dne 13.10.2008
V trenutni situaciji, ki ni preveč naklonjena varčevalcem, finančni strokovnjaki svetujejo razpršitev sredstev. Ena izmed opcij razpršitve je varčevanje na banki, ki prinaša v oktobru še posebne ugodnosti. BARBARA HERJAVEC
Kaj ugodnega prinaša oktober?
Za vse tiste, ki razpolagate z manjšimi ali večjimi prihranki in v trenutni situaciji ne veste, kam s svojim denarjem, smo pripravili pregled ugodne ponudbe, ki jo ponujajo slovenske banke in hranilnice. Poudarek je seveda na depozitih, pa tudi za tiste bolj pogumne se kaj najde. V lanskem letu je po podatkih raziskave podjetja GfK Slovenija še vedno največ slovenskih varčevalcev varčevalo na banki, in sicer kar 38,7 %. Iz največje slovenske banke Nlb pa so sporočili, da v letošnjem letu beležijo še povečano število varčevalcev. Verjetno so za povečano število depozitnih varčevalcev “krive” tudi neobdavčene obresti do zneska 1000 evrov.
Posebne ponudbe.
Poleg ugodnih obrestnih mer za depozite, ki lahko v določenih oktobrskih depozitnih ponudbah posežejo celo do 5,80 %, poskušajo banke svojim varčevalcem ponuditi še kaj več. Banka Koper vidi trenutno priložnost predvsem v dolgoročnem varčevanju, zato je v oktobru staršem novorojenčkov pripravila petletno obročno varčevanje, pri sklenitvi katerega otroku podari 25 evrov na njegov varčevalni račun. V NLB banki pa so v mesecu varčevanja izpostavili postopno varčevanje, za katerega menijo, da je v trenutnih časih najbolj primeren, ker gre za manjše zneske in ne zahteva velikega odrekanja. Po svoji ponudbi izstopa tudi Nkbm. Trenutno vsakemu sklenitelju rentnega varčevanja podari 25 evrov. Varčevalcem stanovanjskega varčevalnega računa podarja darilce presenečenja. V Unicredit Banki bolj pogumnim varčevalcem nudijo vplačila v podsklade krovnih skladov brez vstopne provizije. Brez vstopnih stroškov so tudi skladi Banke Koper. V Abanki se dobro zavedajo, kako dragi so krediti, zato so vsem, ki bodo pri njih sklenili varčevanje, ponudili nižjo fiksno obrestno mero za kredit.
Paketi ugodnosti za nove komitente.
Ko slišimo besedo varčevanje, najprej pomislimo na bančne depozite, primerjamo, katera banka ima višje obrestne mere, in pozabimo, da je beseda varčevanje veliko širši pojem, sploh v trenutni situaciji, ko se je varčevanja potrebno lotiti na vseh področjih. Sem seveda spadajo tudi bančni depoziti, toda če hočemo s svojim denarjem ravnati maksimalno racionalno, moramo z varčevanjem pričeti že na majhnih in pri na pogled mogoče nepomembnih stvareh. Ena izmed teh je izbira prave banke. Manjše banke se morajo bolj potruditi za pridobivanje novih komitentov. Privabljajo jih na različne načine. Kar nekaj je takšnih, ki novim komitentom ponujajo paket dobrodošlice, v okviru tega pa seveda številne ugodnosti, od brezplačnega odprtja transakcijskega računa do brezplačnega pristopa k on line banki. Odvisno od banke in od paketa, ki ga izberete.
Kako s pravo banko prihraniti 73 evrov?
Na podlagi medbančne primerjalne analize stroškov transakcijskih računov in plačilnega prometa je ZPS ugotovila, da se banke po višini stroškov, ki jih zaračunavajo svojim komitentom, kar precej razlikujejo. Z izbiro prave banke lahko komitenti privarčujejo tudi do 73, 05 evra letno. Največ lahko po podatkih ZPS prihranimo tako, da izberemo banko, ki ne zaračunava provizije za dvig na bankomatih drugih bank. Če imamo bankomat naše banke v bližini delovnega mesta, doma ali mesta, kjer se pogosto zadržujemo, zamenjava iz tega razloga ni tako pomembna. Na težave pri zamenjavi banke naletijo predvsem potrošniki, ki živijo zunaj večjih mest in v bližini svojih domov nimajo izbire različnih bank, le-te pa si lahko privoščijo višje cene, ne da bi pri tem tvegale, da bi izgubile komitente. Na boljšem so vsekakor tisti potrošniki, ki uporabljajo storitve e-bančništva, ki niso vezane na lokacijo banke, saj so stroški poslovanja cenejši kot pri tradicionalnem poslovanju. Potrošniki, ki z banko poslujejo na bančnih okencih, so pri nas v veliki večini. Po podatkih SURS-a za leto 2007 internet uporablja 56 odstotkov Slovencev, starih od 15 do 75 let. Raziskava iPROMa in Valicona, izvedena v letu 2007, je pokazala, da storitve elektronskega bančništva uporablja le približno 17 odstotkov internetnih uporabnikov. Razlog za “nepopularnost” ne more biti le v tem, da vsi potrošniki nimajo dostopa do interneta, temveč slovenske banke očitno ne znajo dovolj učinkovito predstaviti prednosti uporabe storitev e-bančništva, obenem pa potrošnikom ne ponudijo dovolj kakovostnih, ugodnih in varnih e-storitev. Iz tega lahko sklepamo, da pomembno vlogo pri izbiri prave banke igrata tudi kakovost in ugodnost e-storitev.
Kako zamenjati banko?
Banke, predvsem tuje, so zelo zainteresirane za pridobivanje novih komitentov, zato jih privabljajo z različnimi ugodnostmi in praviloma ne zaračunavajo stroškov za odprtje osnovnega transakcijskega računa. Od 1. junija dalje je tudi prehod med samimi bankami lažji in enostavnejši, saj velja sporazum o postopku za zamenjavo banke, ki so ga na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije sprejeli v Združenju bank Slovenije. Z njim se izboljšuje preglednost postopka pri zamenjavi banke. Do zdaj ste morali prenos vašega poslovanja, ko ste odpirali nov račun in zapirali starega, urejati hkrati v obeh bankah (stari in novi), novi postopek zamenjave pa omogoča, da prenos poslovanja uredite le pri novi banki. Kljub temu še vedno ostajajo določene slabosti. Po mnenju Zveze potrošnikov Slovenije je slaba stran novega postopka zelo dolg predpisani najdaljši rok za prenos poslovanja, kar 40 dni. To pomeni, da kljub večji preglednosti tudi z novim postopkom zamenjave ni odpravljeno obdobje poslovanja na dveh računih hkrati. Poleg tega se banke, ki so podpisale sporazum, niso zavezale, da bo ta postopek za potrošnike brezplačen. To dopušča možnost, da stara banka z zaračunavanjem stroškov za “nezvestobo”.kaznuje potrošnika Naslednja velika pomanjkljivost medbančnega sporazuma o zamenjavi banke pa je, da pravila ne predpisujejo neodvisnega nadzora nad izvajanjem postopka, prav tako niso predvidene sankcije za kršitve pravil in učinkovit postopek za pritožbe potrošnikov. Spoštovanje postopka je torej popolnoma prepuščeno “dobri volji” bank, ki ga ponujajo.
Za konec – nasvet varčevalcem.
Tudi pri bančnem varčevanju bodite pozorni na to, kako sklepate pogodbe, iz ZPS smo namreč dobili podatek, da pritožb zaradi premalo izplačanih obresti v zadnjem času ni bilo malo. Če ste do leta 2003 pri kateri od bank na našem trgu sklenili dolgoročno varčevalno pogodbo in menite, da je obrestovanje nižje kot je bilo obljubljeno, preverite, kaj piše v vaši pogodbi. Zniževanje obrestne mere, ki med strankama ni dogovorjeno oz. nima podlage v spremembi objektivnih okoliščin ali kriterijev, pomeni kršitev določil Obligacijskega zakonika. Zakon namreč pravi, da mora biti pogodbena obveznost določena ali vsaj določljiva. Ta pogoj pa ni izpolnjen, če si pravico do določanja obveznosti. vzame samo ena pogodbena stranka Posledica je ničnost spornega pogodbenega določila (ali celo ničnost pogodbe).
http://www.revijakapital.com/kapital/naslovnatema.php?idclanka=6126
/13/…opozorila se uresničujejo, posebej v sedanjem času, ko se kar vrstijo povišanja obrestnih mer in s tem anuitete, saj mi je prijatelj zaupal, da je vzel stanovanjski kredit s kombinirano obrestno mero (dveletna fiksna anuiteta in potem spremenljiva).Ob začetku varčevanja je bila obrestna mera 4,6%, ki je sedaj narasla na 8,12%, tako, da se mu je povišala anuiteta za grozljivih 42%:
Recite posojilom ne
Ne zadolžujte se, če vam dišijo dodatni zaslužki, svarijo na bankah. Posojilo vzemite le, če kupujete nujne dobrine.
60 evrov dražje posojilo, vezano na euribor, je danes v primerjavi z letom prej pri UniCredit banki.
Kdor je v začetku septembra najel sto tisoč evrov posojila v “švicarjih” in ga želi slaba dva meseca pozneje predčasno poplačati, mora vrniti več kot 105 tisoč evrov.
Kdor je v začetku septembra najel sto tisoč evrov posojila v “švicarjih” in ga želi slaba dva meseca pozneje predčasno poplačati, mora ob upoštevanju menjalnega tečaja Evropske centralne banke vrniti več kot 105 tisoč evrov, so preračunali pri banki Sparkasse. Banke prav zaradi neugodnega razmerja med evrom in švicarskim frankom ter gibanja liborja odsvetujejo najem posojila v “švicarjih”.
Špekulantje, pozor!
“Če želi kdo s posojilom kupiti dobrino, ki jo nujno potrebuje ali ki mu omogoča kakovostnejše življenje, potem je najem smiseln tudi ob višjih obrestnih merah,” meni Jože Peharc iz Hypo Alpe-Adria-Bank. Špekulantom pa svetuje, naj ne najemajo posojil zaradi dodatnih zaslužkov.
Če že, vzemite evrskega
“Strankam bi v tem času svetovali posojilo s spremenljivo obrestno mero, vezano na euribor. Ta je prejšnji teden začel upadati, kot kaže, pa upadanju vrednosti še ni videti konca,” menijo pri Hranilnici Lon. To pomeni, da bo, če bo euribor še naprej padal, tudi mesečna anuiteta evrskega posojila nižja.
KJE NAJCENEJE DO POSOJILA V €
Posojilo v višini 100.000 € z odplačilno dobo 20 let (240 mesecev)
Banka – anuiteta € – Enotna obrestna mera % – (Hipotetično vračilo=
Delavska hranilnica – 813,47 € – 8,06% – (195.232,8 €)
ABanka – 778,43 € – 7,32% – (186.823,2 €)
Hypo Alpe – Adria – Bank – 774,70 € – 7,26%- (185,928 €)
Deželna banka – 779,09 € – 7,44% – (186,981,6 €)
Probanka – 779,09 – 7,34% – (186.981,6 €)
BankaKoper – 746,17 – 6,56% – (179.080,8 €)
Raiffeisen – 850,81 € – 8,60% – (204.194,4 €)
UniCredit – 796,66 € – 7,60% – (191.198,4 €)
GBKR – 800,71 € – 7,71% – (192.170,4 €)
NLB – 840,80 € – 8,40% – (201.792 €)
Kdaj usklajevanje OM
Tri-, šest-, devet- ali 12-mesečni euribor pove, na koliko časa se usklajujejo obrestne mere (OM) in tudi mesečne obveznosti. “Če se bo rast nadaljevala, bodo na boljšem tisti, ki se jim bo skupna OM usklajevala na dolgi rok, ob padanju OM pa bodo na boljšem tisti, ki imajo OM vezano na euribor, ki se usklajuje v krajšem časovnem obdobju,” pravijo na Unicredit banki.
http://www.zurnal24.si/cms/novice/gospodarstvo/index.html?id=74838
/13/…včasih so na veliko svetovali najetje takega kredita,danes pa je tako veliko komitentov še bolj v skrbeh:
“Tuji” banki v Sloveniji skoraj povsem ustavili kreditiranje v švicarskih frankih
Banke v večinski tuji lasti, med njimi Unicredit in Hypo-Alpe-Adria-Bank, so slovenskim gospodinjstvom skoraj povsem ustavile oziroma izjemno omejile stanovanjska posojila v švicarskih frankih. Banki sta se, kot kaže, za ukrepe odločili po tistem, ko je tečaj evra nasproti franku v zadnjem času strmoglavil – od začetka letošnjega leta se je znižal za 14 odstotkov. Posojilojemalci tako vse teže odplačujejo svoje obroke.
Obe banki sta že pred časom posojila v švicarskih frankih povsem ustavili v Srbiji, zaradi česar smo prejšnji teden poizvedovali, ali sta se za podoben korak odločili tudi pri nas. V Hypo so nam še v petek zagotavljali, da kreditiranja v švicarskih frankih niso omejili, podobno pa so zagotovili tudi včeraj. Po naših preverjanjih pa so pogoje za najem posojila v švicarskih frankih izjemno zaostrili, tako da je najem zelo otežen. To naj bi tudi bil razlog za umik informativnih izračunov za najem posojila v frankih s spletnih strani banke.
V Unicredit so “zamrznitev” dajanja posojil, kot kaže, skušali doseči z močnim dvigom pribitkov nad referenčno obrestno mero Libor. Pribitek nad Liborjem namreč znaša kar 4,6 odstotka, kar pomeni, da je efektivna obrestna mera za najem posojila v frankih višja kot za posojilo v evrih. Banke v večinski domači lasti v povprečju obračunavajo pribitek v višini 2,7 odstotka, ki pa je tudi višji kot pred meseci. V SKB so tako na primer še v maju zaračunavali 1,75-odstotni pribitek. V Unicreditu so nam zagotovili, da nam bodo dali pojasnila danes.
Čeprav se je zaradi padanja tečaja evra v primerjavi s švicarskim frankom odplačevanje posojil v švicarski valuti že precej podražilo, v slovenskih bankah ne opažajo, da bi posojilojemalci “na veliko” reprogramirali posojila. V Novi Ljubljanski banki na primer celo opažajo, da vrednostno delež posojil v frankih v portfelju posojil fizičnim osebam raste in se približuje desetim odstotkom. Glede na število vseh odobrenih posojil pa ti predstavljajo minimalni delež – 1,2 odstotka. Ob tem velja poudariti, da so pri ponujanju posojil v frankih najbolj agresivno nastopale prav banke, ki zdaj omejujejo zadolževanje v frankih.
Eden izmed argumentov, ki so ga banke navajale v prid zadolževanju v frankih, je ob nižjih obrestih merah tudi možnost reprogramiranja posojila v evre. V Hypu tako za zamenjavo referenčne valute posojila računajo 42 evrov. Vendar je to zgolj neposredni strošek. Pri reprogramiranju posojila bi lahko namreč govorili tudi o posrednem strošku. Za primer vzemimo, da je posojilojemalec najel 100.000 švicarskih frankov in ob tečaju 1,65 švicarskega franka za evro prejel okoli 60.000 evrov. Po poplačilu, recimo, 40 odstotkov glavice, mu je torej ostalo za odplačilo še 60.000 frankov. Zaradi porasta anuitete se je odločil za reprogramiranje posojila v evre, torej mora zdaj ob tečaju 1,45 franka za en evro najeti okoli 41.000 evrov posojila za poplačilo preostale glavnice v frankih. Ob prejšnjem tečaju 1,65 švicarskega franka za evro pa bi bilo treba najeti zgolj dobrih 36.000 evrov za poplačilo 60.000 frankov preostale glavnice. Valutnih tveganj bi se torej z reprogramiranjem znebil, bi ga pa to posredno “stalo” približno 5000 evrov. Ali, povedano drugače: do zdaj je odplačal 40 odstotkov posojila v švicarskih frankih, medtem ko je glavnice, prevedeno v evre, odplačal zgolj 31 odstotkov.
Za 15 odstotkov
Za ponazoritev, kaj pomeni upad vrednosti evra v primerjavi s švicarskim frankom, smo opravili nekaj enostavnih izračunov. Če bi v začetku leta najeli za 100.000 švicarskih frankov posojila za deset let z obrestno mero 5,5 odstotka, bi mesečna anuiteta znašala okoli 1080 švicarskih frankov. Januarja letos – za evro je bilo mogoče dobiti okoli 1,65 švicarskega franka – bi torej morali za odplačilo anuitete nameniti okoli 655 evrov. Danes bi za isto višino anuitete v švicarskih frankih morali odšteti že okoli 745 evrov. Zgolj na mesečni ravni je razlika le zaradi spremembe tečaja skoraj sto evrov oziroma nekaj manj kot 15 odstotkov.
Je pa stanje nekoliko drugačno, če se danes odločimo za najem novega posojila. V tem primeru je namreč “ugodneje” vzeti posojilo v drugi valuti, ko je domača valuta na nižji ravni. Če bi namreč želeli 100.000 evrov in v ta namen vzeli posojilo v švicarskih frankih, bi v začetku leta morali vzeti okoli 165.000 frankov posojila, medtem, ko bi ta mesec za 100.000 evrov morali najeti posojilo zgolj v višini 145.000 frankov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042217919
/13/…kaj vse so oderuške obresti so mnenja povsem deljena, Zakon o potrošniških posojilih navaja, da je lahko najvišja še dopustna efektivna obrestna mera (EOM) v posojilnih pogodbah največ 200 odstotkov zadnjega objavljenega povprečnega EOM, ki ga objavlja Banka Slovenije.
Opisani primer študentke pa gotovo sodi mednje, še bolj pa se izpostavlja vloga in pomen nadzornih institucij, saj bi po tako očitnih manipulacijah in zavajanjih, bi očitno morala posredovati tudi ZPS:
Pozor, nore obresti!
Študentka Nataša mora za posojilo v vrednosti 500 evrov posojilodajalcu Bonafinu odplačati 1.632 evrov; ponujamo vam nekaj nasvetov, da se kaj podobnega ne zgodi tudi vam
Natašina zgodba ni edina. Nekateri posojilodajalci izkoriščajo nevednost ljudi, ki se znajdejo v finančni stiski. Ponudnikov je veliko. Inšpektorji jih lovijo, toda vprašanje je, koliko so pri tem uspešni. Na spletnih straneh namreč nekateri kar brezskrbno oglašujejo svoje storitve, ki so zakonsko sicer sporne. Preverili smo, na kaj morate biti pozorni, ko najemate posojila pri tistih, ki niso banke in hranilnice. Pričakovati je namreč, da bo tega čedalje več, saj so banke in hranilnice zaradi finančne krize zelo zaostrile pogoje za dajanje posojil.
Nataša (ime je izmišljeno, pravo ime posojilojemalke je znano uredništvu) je bila pred štirimi leti študentka drugega letnika. Ni ji uspelo opraviti vseh obveznosti za redni vpis v tretji letnik, zato se je vpisala na izredni študij, za kar pa je morala plačati šolnino.
“Starši mi zaradi slabih finančnih razmer niso mogli pomagati, zato sem si denar za plačilo šolnine sposodila od prijateljev,” razlaga Nataša. Iskala je vse možne rešitve, da bi lahko vrnila denar prijateljem. “Spomnim se, da je NLB sicer ponujala posojila za študente, vendar si moral imeti posojilno sposobnega poroka. Nobeden izmed prijateljev, sorodnikov in znancev takrat ni izpolnjeval tega pogoja.”
Bonafinovo posojilo
Novembra 2004 je tako, kot pravi, odkorakala na sedež Bonafina v Ljubljani, kjer je bilo mogoče posojilo dobiti le na podlagi potrdila o vpisu in osebnega dokumenta. “Najprej sem morala podpisati pristopno izjavo k članstvu v skupino potrošnikov Bonafin. To je bil pogoj, da so ti posojilo odobrili. Gospa je dejala, da je članarina 2.160 tolarjev (devet evrov), ki jo poravnaš na kraju samem, in to je to.
Na tej izjavi je pripis, da v celoti soglašam s pravilnikom o članstvu, čeprav mi ga niso niti pokazali niti obrazložili, neumna, kot sem bila, pa sem ga kar podpisala,” se jezi Nataša in dodaja: “Po podpisu te izjave so mi dali v podpis še posojilno pogodbo, na kateri piše, da je znesek posojila 500 evrov, znesek obroka pa 45 evrov in da se odplačevanje začne novembra 2007, število obrokov pa je 24. Takoj za tem so mi našteli 119.890 tolarjev (500 evrov) in mi jih izročili v roke skupaj z blagajniškim izpiskom. Po petih minutah sem veselo odpeketala iz pisarne, ‘bogatejša’ za skoraj 120 tisoč tolarjev. Spomnim se še besed gospe, ko sem odhajala: Boste videli, takrat vam teh deset čukov ne bo pomenilo nič, tako ali tako boste že zaposleni … In meni se je zdelo vse lepo in prav.”
V naslednjih dneh je, kot pravi Nataša, po pošti prejela še amortizacijski načrt. Datum je bil november 2004, napisan pa isti dan, ko je bila osebno pri njih, na njem pa piše, da je njen skupni mesečni obrok 68 evrov, navaja Nataša.
“Kako so izračunali ta znesek, mi še zdaj ni povsem jasno. Naj strnem: dobila sem posojilo v vrednosti 500 evrov, vrnila pa jim bom 1.632.” Na Bonafinu vse zanikajo. Trdijo, da so pri njih stranke v letu 2004 prejele amortizacijski načrt takoj ob podpisu kreditne pogodbe in prejemu denarja.
“Te amortizacijske načrte so stranke tudi podpisale, tako da nikakor ne bi moglo priti do take situacije, da bi stranko kasneje bremenili za neke zneske, ki niso bili predhodno dogovorjeni. V našem podjetju je bila za kredite do 500 evrov letu 2004 letna efektivna obrestna mera 20,98 odstotka in je bila v skladu s takratnim zakonom, članstvo za posojilo pa ni bilo potrebno,” še zatrjujejo v Bonafinu.
Ob tem je treba spomniti, da je leta 2004 takratni tržni inšpektor Roman Kladošek ugotovil, da je Bonafin obrestne mere v nekaterih pogodbah le na videz znižal, saj je strankam zaračunal dodatno članarino v različnih zneskih. “Efektivna obrestna mera je v okviru zakonskih določb samo, dokler se ne upošteva še članarina,” je takrat pojasnil Kladošek in predlagal postopek kaznovanja pri sodniku za prekrške.
In kolikšna je efektivna obrestna mera v omenjenem primeru ob tem, da upoštevamo vse s posojilom povezane stroške, tudi članarino? Če 500 evrov posojila in 24 obrokov po 68 evrov za odplačilo, vtipkamo denimo v informativni izračun na spletni strani http://www.mojdenar.com [+] , pokaže, da je letna efektivna obrestna mera več kot 300-odstotna. Pri čemer pa je treba po drugi strani opozoriti, da gre za triletni zamik odplačevanja posojila.
700-odstotna obrestna mera
Kakorkoli, iz preteklosti je znano kar nekaj primerov, ko so morali nevedni posojilojemalci za svoja posojila plačevati izjemno visoke obresti. Spomnimo se le najbolj razvpitega Oriona, ko so nekateri posledično ostali celo brez svojega premoženja.
Čeprav se je lani spremenil zakon o potrošniških kreditih, ki zdaj uvaja strožja merila pri posojanju denarja, pa lahko po različnih oglasnikih in tudi na spletu še vedno zasledimo ponudbe posojilodajalcev, ki niso niti banke niti hranilnice in ki ponujajo posojila z visokimi obrestmi. Poglejmo recimo na spletno stran http://www.eposojila.com [+] in njihov informativni izračun.
Za najetje enoletnega posojila v vrednosti tisoč evrov boste z 12 mesečnimi obroki po 212,43 evra prek tega ponudnika odplačali skupaj 2.549 evrov oziroma 1.549 evrov obresti. Če bi za primerjavo enako posojilo najeli v naši največji banki, bi skupaj odplačali 1.048 evrov oziroma 48 evrov obresti. V prvem primeru je efektivna obrestna mera konec septembra več kot 700 odstotkov, v drugem pa 12,6 odstotka.
POSOJILO ZA 1.000 €
Najem posojila v vrednosti 1000 € in odplačilno dobo 12 mesecev pri spletni poslovalnici www-eposojila.com in NLB:
STROŠKI ODOBRITVE:
http://www.eposojila.com – 30 €
NLB – 17 €
VIŠINA OBROKA:
http://www.eposojila.com – 212,43 €
NLB – 87,25 €
SKUPAJ ZA PLAČILO V €:
http://www.eposojila.com – 2.549 €
NLB – 1.048 €
efektivna obrestna mera %:
http://www.eposojila.com – 727%
NLB – 12,6%
Mimo zakona
Zakon o potrošniških posojilih navaja, da je lahko najvišja še dopustna efektivna obrestna mera (EOM) v posojilnih pogodbah največ 200 odstotkov zadnjega objavljenega povprečnega EOM, ki ga objavlja Banka Slovenije.
To pomeni, da je lahko efektivna obrestna mera v pogodbi največ dvakrat višja od povprečne, sicer je pogodba nična. Trenutna povprečna efektivna obrestna mera za enoletna potrošniška posojila, sicer v vrednosti dva tisoč evrov, je po podatkih Banke Slovenije 13 odstotkov.
In če ponudniki kršijo to določbo? Čaka jih odločba republiškega tržnega inšpektorata, ki jim prepove sklepanje tovrstnih pogodb in naloži globo za podjetja 12.500 evrov, za odgovorno osebo pa 1.250 evrov. Na republiškem tržnem inšpektoratu pravijo, da omenjenega ponudnika in tudi nekatere druge proučujejo, vendar svojih izsledkov ne morejo izdati, dokler preiskava ne bo končana.
Sicer pa so v prvih sedmih mesecih tega leta opravili že več kot 200 pregledov pri različnih posojilodajalcih, ki posojila ponujajo prek različnih oglasnikov, oglasov, reklamnih letakov in podobnega. In izsledki raziskave? Štiri podjetja, benediški Vadas, veržejski TNT Treppo, ljubljanski President in mariborska p(EkoHiša#), opravljajo potrošniško kreditiranje brez dovoljenja.
Kako do posojila
Če ste razmišljali o tem, da bi tudi sami najeli posojilo pri različnih posojilodajalcih, ki niso banke ali hranilnice, imate za to najbrž poseben razlog. Navadno takšna posojila najemajo tisti, ki ga v bankah ali hranilnicah ne morejo dobiti, ker so že preveč zadolženi, nimajo redne zaposlitve ali kaj podobnega. Posojilodajalci seveda poskušajo takšne okoliščine izkoristiti in za tveganje, da jim posojila ne boste vrnili, ker očitno sodite med bolj tvegane jemalce posojil, zahtevajo visoke obresti.
Kako torej najeti posojilo, da bo še v normalnih mejah? Če se že znajdete v finančnih škripcih, ni dobro izgubiti glave in dati na kocko vsega svojega premoženja ali pa še več.
Ko najemate posojilo pri ponudniku, ki ni banka ali hranilnica, preverite, ali ima posojilodajalec nalepko in s tem dovoljenje Urada RS za varstvo potrošnikov, svetujejo na tržnem inšpektoratu.
Nalepka mora biti nalepljena na vidnem mestu, kjer se sklepajo posojilne pogodbe. Posojilno pogodbo sklenite v pisni obliki, ob tem pa preverite, ali ima vse sestavine, ki so obvezne za sklepanje tovrstnih pogodb.
Potrošniško hipotekarno pogodbo sklenite v obliki notarskega zapisa. Pazljivi bodite na to, da posojilojemalec od vas ne bo zahteval izdaje ali sprejetje bianko menice ali čeka ali katerega drugega plačilnega instrumenta, ki ima podobne učinke, saj je to prepovedano. Kot že omenjeno, bodite pozorni na obrestno mero, ki mora biti v okviru dopustne.
Preden pogodbo podpišete, jo dobro preberite in se natančno seznanite z njeno vsebino, še bolje pa je, da pogodbo prebere še pravni poznavalec. Pozorni bodite tudi na dodatne nepredvidljive stroške. Kot smo že omenili so nekateri posojilodajalci namesto visoke obrestne mere od posojilojemalcev zahtevali plačilo članarine, s čimer je bila obrestna mera sicer nekoliko nižja, celotni stroški posojila pa na koncu višji.
To naj bi sicer novi prenovljeni zakon o potrošniških kreditih, ki je bil sprejet lani decembra, odpravil, toda nikjer ne piše, da ga v praksi vsi spoštujejo. Domišljija nekaterih posojilodajalcev namreč ne pozna meja, sploh ko stoji pred njimi nekdo, ki je na robu obupa in čigar pogajalske sposobnosti so dejansko omejene na minimum.
7 ZAPOVEDI PRI NAJEMANJU POSOJILA
Preden najamete posojilo pri ponudniku, ki ni banka ali hranilnica upoštevajte naslednje zapovedi:
1. Preverite, ali ima posojilodajalec ustrezno nalepko in s tem dovoljenje Urada RS za varstvo potrošnikov;
2. Pogodbo sklenite v pisni obliki;
3. Preverite ali ima pogodba vse po zakonu določene sestavine; naj jo pregleda še vaš pravni svetovalec;
4. Potrošniško hipotekarno pogodbo sklenite v obliki notarskega zapisa;
5. Za zavarovanje ne izdajajte bianko menice, čeka ali katerega drugega plačilnega instrumenta;
6. Efektivna obrestna mera v pogodbi ne sme biti več kot dvakrat večja od povprečne efektivne obrestne mere, ki jo določa Banka Slovenije;
7. Ne plačujte dodatnih stroškov, kot so denimo članarine
Posojilo materi samohranilki
Pri nekaterih spletnih ponudnikih posojil smo preverjali njihovo ponudbo za konkretni primer, zato smo jim pod izmišljenim imenom poslali naslednjo pošto:
Sem mati samohranilka z dvema otrokoma. Imam začasno zaposlitev in plačo okoli 700 evrov na mesec. Za popravilo v stanovanju nujno takoj potrebujem tisoč evrov, zato se obračam na vas. Denar bom vrnila v 12 mesecih. Zanima me, kakšne obresti bi vam morala plačati in kolikšen bi bil moj mesečni obrok? Ali bi imela s posojilom še kakšne druge stroške (odobritev, zavarovanje)?
Pošto smo poslali ponudnikom na naslednjih spletnih naslovih: http://www.posojilo.net [+] , http://www.posojilo-kredit.si [+] , http://www.eposojilo.com [+] , http://www.hh-finance.si [+] , http://www.karma-krediti.si [+] , http://www.terjatve.si [+] . Nekateri so odgovorili, drugi ne. Predstavniki spletne strani http://www.posojilo.net [+] so sporočili, da nam žal ne morejo pomagati, ker ponujajo samo hipotekarna posojila za 30 tisoč evrov in več, hkrati pa so nas poučili, da posojila ne bomo deležni niti na banki, ker je naš osebni dohodek premajhen.
Predstavniki spletne strani http://www.karma-krediti.si [+] so nam odgovorili, da je pri njih pogoj zaposlitev za nedoločen čas. “To so zakoni banke in mi delamo vse prek banke,” še dodajajo.
Kaj pa drugi? Pri enem od ponudnikov je mogoče dobiti posojilo tudi, če ste zaposleni za določen čas, vendar je spodnja omejitev plače 850 evrov. “Pogoj je, da se obroki po pogodbi odtegujejo od vaše plače.” Odgovor naslednjega od ponudnikov pa je bil, da “žal ni mogoče dobiti informativnega izračuna, saj je treba najprej poslati zadnje tri plačilne liste in prilive iz banke”.
Občutek torej je, da ponudniki po elektronski pošti neradi dajejo konkretne številke oziroma izračune. Nekateri odgovarjajo tudi z elektronskih naslovov, kjer ni jasno navedeno, od katerega ponudnika prihaja elektronska pošta. Nekateri pa so nas z elektronske pošte poskušali preusmeriti na svoje telefone.
http://www.finance.si/227948
/13/…opozorila ponovno prihajajo:
Previdno pri posojilih z valutno klavzulo
Nižanju obrestnih mer centralnih bank bosta sledila EURIBOR in LIBOR, 12-mesečni LIBOR in EURIBOR sta zato zelo neugodna
Čeprav sta se medbančni obrestni meri EURIBOR in LIBOR v zadnjih dveh tednih precej znižali, sta v primerjavi z referenčnimi obrestnimi merami centralnih bank še vedno izjemno visoki. Ob pričakovanih novih znižanjih obrestnih mer centralnih bank, vsaj v Evropi, se bo tako EURIBOR, pa tudi LIBOR še zniževal.
Pri najemu posojila, vezanega na variabilno obrestno mero EURIBOR ali LIBOR, je zato dobro biti zelo previden, za kakšno ročnost se dogovorite z banko.
Kriza dvignila pribitke medbančnih obrestnih mer
Če ste na primer danes najeli posojilo s klavzulo 12-mesečni EURIBOR, boste naslednjih 12 obrokov plačali ob nespremenjeni obrestni meri, se pravi 4,845 odstotka in bančni pribitek na obrestno mero. Prvi popravek bo sledil šele čez leto dni. Če boste vzeli obrestno mero trimesečni EURIBOR, pa bo popravek obroka vsake tri mesece (banke fizičnim osebam sicer nerade dajejo posojila z valutno klavzulo kratke ročnosti). Enako velja tudi za LIBOR.
Včeraj je bil trimesečni EURIBOR 0,98 odstotne točke višje od obrestne mere Evropske centralne banke (ECB), pribitek 12-mesečnega EURIBOR pa je bil 1,1 odstotne točke. Na začetku leta je bil pribitek trimesečnega EURIBOR nad obrestno mero ECB 0,68 odstotne točke, pri 12-mesečnem pa je bil ta pribitek 0,75 odstotne točke.
LIBOR le počasi sledi nižanjem obrestnih mer
Tudi LIBOR ima zdaj izjemno velik pribitek. Trimesečni LIBOR je bil na začetku leta 4,7 odstotka, kar je bilo takrat 0,45 odstotne točke nad Fedovo referenčno obrestno mero. Dvanajstmesečni LIBOR, ki je takrat znašal 4,22 odstotka, pa je bil na začetku leta celo nižji od Fedove obrestne mere. Negativni pribitek je posledica pričakovanj poslovnih bank, ki so takrat že predvidevale močno znižanje obrestnih mer v ZDA. Fed je namreč januarja dvakrat znižal ključno obrestno mero za skupaj 1,25 odstotne točke. Trimesečni LIBOR je bil včeraj 2,86 odstotka in je tako 1,86 odstotne točke višje od Fedove ključne obrestne mere. Enako velja tudi za 12-mesečni LIBOR, ki je bil včeraj 3,20 odstotka.
Za primerjavo: ko je Fed med junijem 2003 in junijem 2004 nazadnje ohranjal obrestno mero pri enem odstotku, je bila povprečna vrednost 12-mesečnega LIBOR 0,52 odstotne točke nad referenčno obrestno mero. Pri tem je bila obrestna mera višja ob koncu obdobja, ko se je že špekuliralo o dvigu obrestnih mer Feda, na začetku obdobja pa kar nekaj časa ni bilo večje razlike med Fedovo obrestno mero in medbančno obrestno mero LIBOR.
Tudi LIBOR, vezan na švicarski frank, je trenutno zelo visoko, če ga primerjamo s postavljenimi okvirji Narodne banke Švice (NBS). Trimesečni LIBOR v frankih je bil na začetku leta 2,76 odstotka, 12-mesečni pa 2,98 odstotka. NBS je imela takrat ciljno obrestno mero med 2,25 in 3,25 odstotka za trimesečni LIBOR. NBS je 8. oktobra znižala mejne vrednosti za pol odstotne točke. Trimesečni LIBOR za frank je vse do zadnjega dne oktobra vseeno vztrajal nad novo zgornjo mejo. Šele zadnji dan meseca pa je zdrsnil na 2,72 odstotka. Dvanajstmesečni LIBOR za franke je še vedno nad tremi odstotki.
http://www.finance.si/228530/Previdno_pri_posojilih_z_valutno_klavzulo
/13/…na eni strani zbrana ponudba in možni izračuni kreditov ali vezave za vse banke v Sloveniji:
http://cekin.si/vsebina/izracuni
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Nov 25, 2008 10:51 am; skupaj popravljeno 9 krat
Poleg stroškov te to stane naslednjega:
Na short poziciji plačuješ obresti, kot razlika med obrestnima merama obeh valut. Ker v bistvu prodajaš evre in hkrati kupuješ franke. Za kupljene franke dobiš manj obresti, kot jih plačuješ za evre. Razlika te vsak dan nekaj stane na forexu oziroma je to vračunano v tečaju.
l.p.