claro que si 🙂

;))) udarec v prazno ;))))

edina z edinčkom v družbi in nenoseča

dej dej…da ne bo prislo do nesporazumov 🙂

Ma que bena eres tu. Muchas gracias.

(Ne znam pisat, upam, da veš kaj sem mislila. :))

Majku mila, sem mogla prov poštudirat. Vem ja, vem. :)) Eh, tudi tvoj edinček bo enkrat bratec. :)) A zdravje se vas zdaj kaj bolj drži?

LP

vsako učenje je smiselno.
sploh ne razmišljaj o temu, da ne bi bilo.

hehe itak…ni panike…se ujameva na msn-ju:)

Ti me kar poklikaj, ko se ti bo dalo. 🙂

Hasta luego, zdaj šibam kuhat. 🙂

:)) Za sproti gre, za hvalit se pa ni, vsaj tamau je trenutno OK.

Hej Zogi!
Kar pogumno! Tudi ce jezika ne bos vsak dan uporabljala, je prav fino trenirat mozgancke.. in kaj naredit za svojo duso. Znanje jezikov vedno prav pride. In saj ves: poleg ucenja jezika, se ucis tudi o drugi kulturi… siris obzorja…
Jaz sem vstrajala kaksni dve leti z nemscino.. kar tako, da niso mozgani zakrneli. Sedaj razen pozdrava ne znam nic vec.. zal.. ampak vem, da nekje v enem koticku vseeno se tisci nekaj znanja.. in mogoce ga zvlecem kdaj ven. Verjamem, da mi je ucenje vecih jezikov pomagalo tudi da sem lazje sprejela tudi tega…
Srecno.. in lp na vas konc!

P.S: nasega tudi ne pripravimo da bi sel na smucke…heheh.. zaenkrat samo gledamo druge… ko bo videl, da smucke ne grizejo, pa mogoce…heheh

Predvsem moraš biti discipliniran in v času trajanja tečaja vsak dan doma delat. Tako lahko dobro slediš in veš tudi kaj vprašat. Kasneje pa pridobljeno znanje občasno obnavljat in je vložek v tečaj smiseln.

Po mojih izkušnjah je jezik živ, torej če ga ne uporabljaš kmalu zamre, ne pozabiš vse, a veliko pa…seveda pa je spet odvisno od človeka in jezika, recimo angleščino srečujemo vsak dan, torej se jo bo težko pozabilo, kakšno španščino, portugalščino ali še kaj bolj takotako, pa ne vem no, menim, da bo šla v pozabo, če res ne boš delala nič na tem.

Da vskočim malo v vašo temo – mene pa zanima, kako so kaj težki ti izpiti na inštitutu Cervantes v Ljubljani? Pole sem si že malo pogledala, ampak vseeno me zanima, kako je kaj na ustnem… ? Je težko narediti? Meni namreč manjka nekaj slovnice, sicer pa govorim praktično vse, ampak kar nekaj odlašam s tem izpitom – imela bi ga pa rada za dušo…

O, Svea. 🙂 Lep pozdrav na mrzli sever. :)) No, meni je nemščina totalno tuja, pa sem jo imela za drugi tuji jezik. Ampak mi ni všeč, odkar pomnim. 🙁 Španščina mi je pa tko melodična, res lep jezik. Sem našla zdaj neko varianto preko CDjev, potem pa bom, upam, res dobila kakšnega sogovornika, da bom jezik tudi uporabljala. 🙂 Pa ko bom notri padla, bom v službi zagnjavila za premestitev. hahahaha :)) Sanjam lahko, ne?

Ja, s smučarji je pa križ, a ne? :)) Mu je vzgojiteljica rekla, da naj se potrudi, da bo lahko potem smučal s tatijem. Pa ji je rekel “Veš kaj, sej jest tud še tatija nisem vidu če res sploh zna smučat!” Evo, pa sta zaključila debato. :)) Bo že, bo že…

LP

Žogica, jaz sem se pred kratkim lotila španščine in se mi zdi odlična izbira Cicero – od otrok sem si sposodila kasetar, poslušala, zraven brala v učbeniku in delala vaje. Meni je bilo všeč. Potem sva šla na izlet v Barcelono, kjer sem malo preizkušala v praksi. Zaj bom spet nadaljevala s kasetami (iz knjižnice) in upam, da bom kmalu spet lahko kje preizkusila, koliko sem se naučila.

Sicer pa vsekakor jezik malce pozabiš, če ga ne uporabljaš, vendar osnove ti ostanejo in ko spet padeš noter, se vsega spomniš. Jaz sem se francoščine učila v srednji šoli, pa šla še na ene dva tečaja, ampak čez nekaj let se mi je zdelo, da sem vse pozabila. Ko sva šla kasneje v Pariz, sem rekla, da bom samo angleško govorila. Ampak sem se opogumila in je kar šlo. Z italijanščino nam je lažje – smo takoj čez mejo in prakticiramo.

Nemščina mi pa ne gre, najbrž zato ne, ker mi ni všeč. Jaz sem bolj romanoljubka!

Skratka, hitro po tečaj, pol bova pa po špansko čvekali tu gor!