ali porabite ogromno časa, da najdete, preberete in pogledate ne le film, ki vas zanima, ampak tudi vse o njemu; o režiserju, producentu, scenariju, igralcih, času ustvarjanja, temi, načinu in stilu snemanja?
ali vam vse, kar preberete na IMDb, Rotten Tomatoes in Wikipediji, ni zadostno, da zadovolji vašo radovednost o filmih?
potem pa lahko zase rečete, da ste filmski navdušenec!

v tej temi bomo delili vse o filmih – vaša mnenja, kritike, ideje, redke in zanimive povezave, intervjuje, dokumente, fotografije, blog ter web priporočila in ostalo.

prosim, da to temo ne uporabljate za vprašanja tipa “iščem ta-in-ta film”. za ta namen si lahko odprete lastno temo ali mi pošljete zasebno sporočilo.

temo bom odprl s filmom, ki je name pustil najmočnejši vtis v zadnjih par let:

[center]The Secret In Their Eyes / El Secreto De Sus Ojos
(Argentina – dobitnik Oscarja za najboljši tuji film leta 2009)

[img]http://lociol.files.wordpress.com/2010/09/affiche-dans-ses-yeux-el-secreto-de-sus-ojos-2009-3.jpg?w=420&h=597[/img][/center]

filmska “kemija” med dvema protagonistoma, Benjaminom in Irene, je tako močna, da v hipu imamo občutek prave ljubezenske zgodbe, brez patetike ali vulgarnosti. njuna ljubezen je neuresničena iz istega razloga, zaradi katerega morilec nikoli ne bo obsojen: med njima je klasna razlika in nista obravnavana na enak način.
protagonista imata enako motivacijo za reševanje monstruoznega zločina, ki se zgodi na začetku filma – notranjo potrebo po pravici za nedolžno žrtev in potrebo, da se svojim nadrejenim (v Benjaminovem primeru je to Irene) prikažeta kot sposobna in vredna. poleg nju je treba omeniti še vdovca Moralesa, ki v svojem življenju ima le svojo bolečino; morilca Gomeza in njegovo patologijo ter presenetljivo voljo po življenju; maščevalnega in karijerističnega sodelavca Romana.

najboljši lik “v ozadju” pa je zagotovo Benjaminov pomočnik Sandoval, človek ki funkcionira kot dežurni komik v filmu. Sandoval je nekompetenten, ampak ne popolnoma brezkoristen alkoholik, ki večkrat reši brezizgledne situacije in v film prinaša duh ostrog, mediteranskog humorja.

režija je sijajna, z njo tudi vizalna identiteta filma: motni vizualni filtri podobni tistim iz sedamdesetih let, dolgi kadri v kontrapunktu z nekaj akcijskih scen.
scenario, razen par nelogičnih detajlov, opravlja svojo nalogo in gledalcem prikaže slojevito zgodbo od začetka do konca angažirano in z razumevanjem.
zaključek filma:
pravica, pravo in pravosodje so včasih tako različne stvari, da jih je težko povezati v celino, razen s strastjo.
Argentinci s tem filmom imajo priložnost, da se soočijo s svojo zelo temačno preteklostjo, ker ta film ne obtožuje – le kaže sliko, ki govori več kot tisoč besed.
______________________________________________