Testo za pizzo
Pozdravljene,
prebiram vaše poste in vidim, da ste prave mojstrice in upam, da mi boste pomagale 🙂
Kaj me muči? Testo za pizzo. Pa ne, da ne vem kako se naredi testo, problem je, ker je rob pizze vedno tako trd! Ne vem kaj počnem narobe. Naredim testo: moka, kvas, sol, mlačna voda, malo olivnega olja, zmešam in potem pustim vzhajati. Pečico predhodno segrejem, na 200 stopinj in pečem cca 20 min. In vedno je testo ob robovih trdo 🙁
Lepo vas prosim, dajte mi povedati, kaj delam narobe.
Lep sončen pozdravček!
Hej, Rinii 🙂
Ravno zaradi tega trdega roba, nic lepo mehurjastega, slastnega…sem ze zdavnaj prenehala peci pico doma. Pa smo se lepo zmenili, da ob vsakodnevnem kuahnju si zasluzim od casa do casa dobro tapravo pico:)
Mogoce je tudi cas pecenja predolg. V picerijah je temperatura veliko visja in cas pecenja obcutno krajsi. Ker je v sredini testo oblozeno, vse delovanje kvasovk se verjetno prenese ob hitrem pecenju na rob in tam se lepo testo dviga. Vsaj jaz si tako razlagam.
Pa se obdelava testa naj bi bila kar krepka…veckratno gnetenje, vrtenje na rokah, vmesitev zvecer prej…joj, cesa vsega mi ni natrosil italijanski picopek! pa se v brk se je smajal:))) Skrivnosti!
Vem, da nisem bila v pomoc. Sem ze tudi drugod jedla doma narejeno pico in vedno je rob trd ali vsaj tak kot piskot. Nekatere gospodinje si pomagajo tako, da nafilajo do konca, druge pa obrezejo:)
Lep pozdrav
Mislim, da sem prepozna, vendar ti na hitro napišem moj recept za pico, rob vedno ful mehak, taka prav prijetno penasta:
1/2 kg moke,
1 kocko kvasa oz. 2 če so one mini; v skrajni sili tudi vrečko suhega,
1 žličko soli,
1 žličko sladkorja,
2 žlici olja,
1/4 l mlačne vode do 3 dl, odvisno od moke
Potem zamesim, pustim vzhajati ca. 45 minut, ali kakor že imam čas.
Testo razvaljam, ga dam na pomaščen pekač, obložim pico po želji ter jo pečem pri 220 stopinjah 12 do 13 minut.
In pica je gotova, zmanjka pa je tako v 4 minutah ;o))
Hej!
Tudi naša domača pizza je zelooo dobra, z mehkim testom in takšnim robom kot ga imajo v pizzerijah….naredim pa kot testo za kruh, torej, za 4 osebe dam:
1/2 kg bele moke
10 g svežega kvasa (1/4 kocke)
žlička soli
ščepec sladkorja
cca. 3,5 dcl tople vode
4 žlice olivnega! olja
Testo zamesim že zjutraj in ga na vsako uro do uro in pol pregnetem in pustim spet vzhajati…tako ga vzhajam 3-5x, odvisno, kdaj sem ga zamesila!
Testo razvaljam na malo moke, da je lepo gladkom in se ga moka ne drži več, nato ga povlečem od strani v ta velik pekač od pečice, obložen s papirjem za peko, in morebitne kose testa, ki gledajo čez rob, zapognem lepo nazaj na testi in malo “potapkam”. Dobim za 2 takšna pekača testa.
Nato dam vsakega za pol minute v pečico, ki jo segrevam na 250°C, potem pa hitro ven na pult! Tista toplota v pečeici malo vzpodbudi vzhajanje, predvsem na robovih, in potem testo še malo vzhaja dokler da narežem mozzarello, odprem pelate, razdrobim tuno, narežem bučke, melancane…in vse ostalo kar damo da pizzo.
Ko obložim prvo pizzo, jo dam takoj v pečico in pečem max. 15 minut….kar je v primerjavi s pravimi pizzerijami precej dolgo, tam jo dobiš v 5 minutah na mizo, potem ko jo dajo v krušno peč!
Skratka, čez nekaj časa dam potem pečt še drugi pekač…..nam je zelo všeč rukola na pizzi, zato kadar le lahko, jo vedno potrosim na pravkar pečeno pizzo, takoj ko jo vzamem in pečice….pa še izgleda tako lepo!
Poskusi pečt po tem receptu, nam je izredno všeč!
Pravzaprav je meni osebno najbolj pomembnno, da je testo za pizzo tanko, rob mora biti dvignjen a spet ne predebel, biti mora zmerno obložena s čim bolj kvalitetnimi in naravnimi sestavinami (zame obvezna mozzarella in dobri pelati – brez tega ni tapravo).
Juhu, naslednji teden jo pa pečemo v krušni peči, seveda po tem, ko bomo spekli kruh (zdaj se bom jaz učila peke v krušni peči, torej bo tole na mojo čast :))))). Pa seveda bom še naredila pehtranovo potičko, ki jo bom dala v peč kar zraven kruha, in to v tistem ta pravem, rebrastem modelu za krušne peči…..Se že veselim!
LP
2 mali skrivnosti sta:
– testo in
– pečica.
Če se hočeš čimbolj prbližat italijanskemu/napoletanskemu tipu pizze, potem si na Youtube-u poglej recepte majstrov pid pizza napoletana. Pr testu boš opazil, da traja preden ga narediš. Kvasa se uporablja malo. Samo testo moraš pa gnest od 15-20 minut, da pretrgaš glutenske vezi v moki. Gnest morš kot zmešan, ampak testo je potem top. Pa cimveč zraka moraš ujet v hlebčke, ko jih delaš, preden jih daš zorit.
Druga stvar je pa pečica. Greš k pečarju, kupiš šamotni kamen za pizza peči, ploščo (recmo 2 al 3 cm debeli, 30 x 20cm) in ga pred peko na 250 segrevaš 30 min. Pol vržeš pizzo z loparjem notr in je v 5- 6 min pečena.
Verjem, da se ti bo testo topilo v ustih, v testu na robu bodo mehurji in luknjice, pizza pa … ma pr men cela familija v vrsti stoji, ko na enkrat naredom po 9 hlebčkov in potem sam notr in vn mečem. Je pa to delo, da švicaš zravn. Pol ko si enkrat zverziran, gre lažje. Na kamen lahko daš tud peki papir, dani takoj svinjski, če kaj kapne gor.
Kako pravilno staraš hlebčke, kje jih zoriš, da se ne izsušijo, kako jih rešuješ če se … no, to je pa že višja šola. O tem bi ti pa znal povedat v LJ v 5 kg in pol al pa v Veraceju in podobnih pizzerijah.
O moki, tipu moke, mešancah pa o šunki, zosu … torej sestavinah, pa nima smisla, ker ni placa 😉.
S pizzo je tko kot z vsem. Če hočeš narest dobro, se boš moral pomatrat. Če pa nimaš časa, je pa taka express lahko čist o.k.. Jaz mam to veselje počet in sem se spustil v eksperimentiranje. In ne boš verjel, da se na koncu pr pizzi pozna tud to al si dobre volje ko jo delaš al slabe. Brez heca. Zato se pa pravi mojstri picopeke, nam smejijo v brk ko mislimo, da je to simpl k pasulj. Pa ni.
Kr v akcijo! Pa dober tek.