TEŽAVE
Dobro jutro, gmajna draga.
Nikogar ni več naokoli in tudi sama se
sprašujem, ali še morda ima smisel,da
se javljam. Pa sem le krivična. Vem, da
mnogi od vas pozno v noč bedite, da se
mnogim materam in ženam noč začne in
lahko tudi konča v parih minutah, da je za prenekaere služba tako zelo naporna, ker človek pač ne zmore v nedogled delati cel dan. In spoznam, da je le utrujenost tista, ki botruje vsemu. Kako bi si želela pomagati muci, ki jo bolezen malčka vedno znova in znova tako potre, kako si želim, da bi Janiju šle vse preizkušnje kot po maslu, brez prevelikega napora, a ta žal mora biti, kajti brez muje se še čevelj ne obuje. I
In močno si želim, da bi moji macesni spet zaživeli, da grem pod nje sanjat svojse neizsanjane sanje in da se mi v razmišljanjih tam pod temi mojimi prijatelji pridruži še kdo …..
A težave so zato, da se z njimi ukvarjamo, da z njimi živimo, da nas življenje preizkuša, kako in koliko smo sposobni težavam kljubovati, da smo dnevno na izpitu. Težave se pojavljajo vsaka dan in slehernemu od nas. Le s to razliko, da jih nekdo niti ne zazna, že jih reši, drugi še ene ni rešil, že se pojavi druga. Zgodi se seveda tudi to, da nekoga zlomijo. A treba se je boriti, kar nas ne ubijie, nas okrepi. O tem tudi Z.Modrej veliko razmišlja:
—————
Ko nam življenje nakazuje ali ponuja kakšno težavo, ji pri njenem uveljavljanju nikdar ne pomagajmo. Nikar si ne kličimo v spomin kakšne podobne slabe izkušnje, ker bo tokrat povsem drugače.
Piklic že doživetega bi naš poožaj zelo otežil. Tako radi namreč zdrsnemo v kalup stare napake in jo nehote ponovimo, če ji posvečamo preveč pozornosti.
Tokrat se bomo težavi odločno uprli z besedami: PROČ! PROČ! PROČ! Težave namreč niso tako velike, kot se zdijo na priv pgoeld. Marsikaj je odvisno od tega, od kod in kao gledamo nanje sami. ………
—————————-
Tako, prijatelji, težavam zapreti pot, odpreti jih drugim ……. dobrim mimoidočim.
Jutri je praznik, o katerem so mnenja še vedno sporna, ali bi naj bil, ali bi naj ne bil. Je – praznik je in o tem nima več smisla razmišljati. Ne glede na to, da materi dnevno izkazujem pozornost, prijateljstvo, ljubezen, da varuško svojih otrok še dandanes vsaj trikrat letno obiščem, da teti prebiram iz knjige, ker sama ne vidi več dovolj, se mi zdi, da žene, vse žene, matere, mlada dekeleta le zaslužijo dan, ko nekdo misli samo nanje in prav nanje in jim to pove in pokaže. Pa naj bo torej ta dan osmi marec.
Zato, dekleta, bom mislila na vas jutri, a ker se bom težko javljala, imam grdo delo jutri dopoldan, vam vseeno, vsem tistim, ki se jutri ne boste mogli javiti na forum, danes iskreno zaželim lep praznik in lepo praznovanje. Imejte se lepo, drage prijateljice in prijatelji. Pomislite na svoje drage, vse vam bo več kot enkrat povrnjeno. Topel nasmeh, rahel objem ali sam stisk roke in govorica oči so tisto, kar si vaša partnerica želi, le to, nič drugega. Vse ostalo je bilo, je in hitro tudi gre. Roža oveni, zgnije, izgine, v srcu pa ostane spomin, nezbledljiv, le vsake toliko časa mu je treba dati možnost, da oživi.
no Marija… mislim da je drugi del tvojih ugotovitev čisto pravilen… ni časa danes zjutraj, da se javljam sem gor, ker mam enostavni tisti …. khm zapisnik za napisat do konca… ni zneslo včeraj :)))
Zato, lepo jutro tebi, pa ne met več takih misli, fajn mej in se beremo čez kakšni 2 uri.. ko bom fertik :)))