Ne vem, kje naj začnem. Sin je star 21 let in je vsako leto bolj nepotrpežljiv. V srednji šoli so mu živce parali če f urji, socialkarji, nekaj je imel s tistimi iz Prlekije in Prekmurja. Pa alergičen je na prejemnike socialnih transferij. Na fakulteto se je vpisal v Milan v Italijo. Metropola pač. Že ko vsak dan vidi po cesti kakšnega Arabca, črnca je to zanj zaničevanja vredno. Potem pa da preidemo na pravi problem. Sin ima od kar je v Italiji hude težave z južnimi Italijani. Posebno s tistimi s Sicilije in Kalabrije. Da imajo kmetavzarski naglas,  da angleško sploh ne znajo (na mednarodni faks hodijo), da so umazani (punce z umazanimi lasmi), da so neumni in nerazgledani in da so vsi na štipendijah. To zadnje ga posebno razkuri. V Italiji nekateri dobijo visoke štipendije ne glede na uspeh. Številne štipendije so odvisne od prihodkov družine. Tisti, ki so brez prihodkov, bivajo nekje zastonj in dobivajo denar. Kar ga še jezi so študentski boni. V Italiji je malo drugačen sistem kot pri nas, vsak študent plača kosilo glede na prihodke staršev. Primer, sin plača za kosilo nekaj več kot 9€, tisti brez prihodkov pa 2,20€. Ne zdi se mu pošteno in roko na srce, res ni.
Tudi hči je študirala v Italiji in tudi njo so južnjaki motili, potrjuje da so “kot opice.”

Sine bi rad šel na magisterij, po možnosti kam, kjer ni Čefurjev,  južnih Italijanov, ta črnih, Muslimanov pa tudi ne tistih brez denarja. Smo mu pojasnili, da take obljubljene dežele pač ni. Rada bi mu pomagala, da bi se lahko malo lažje prilagodil nekaterim skupinam in ga to ne bi dnevno jezilo. Hvala za odgovore.

Zeehhh…………………

Počasi bo čas, da poveš sinku pravljico za lahko noč. In eno bolhico za pomoč.

Živite v Sloveniji, vsak normalen otrok bi šel na faks v Lj, tvoj razvajenček pa je želel v tujino. In od vseh držav prav v Italijo, pa Italijanov ne prenaša. Za koji k je hodil tja, če jih ne mara. Zakaj ni šel v Lj ali Maribor?

Daj ga raje vprašaj, če ve, kaj smo Slovenci za Italijane

Naj ti.pomagam

Prvi italijansko-slovenski slovar – knjižica z letnico 1607, v kateri je italijanski duhovnik Alasia da Sommaripa zbral 2600 italijanskih gesel, hkrati pa jo sestavil kot nekakšen vademekum za italijansko govoreče, ni zanimiva le zato, ker je edini ohranjeni izvod tega slovarja, temveč tudi zato, ker njen naslov – Vocabolario Italijano e Sciavo – izpričuje, da je bilo imenovanje Slovencev s slabšalno oznako sciavo/ščavo nekoč ustaljena praksa.

Sciavo izvira iz srednjeveškolatinskega imena S(c)lavus, torej Slovan, vendar je slabšalen zato, ker vsebuje tudi pomen suženj.

Realno, koga pa te skupine ne motijo, samo to se ne sme na glas povedat. Zdej, tisti, ki studira se vsaj trudi za nekaj, ce ne studira redno, se stipendija itak vraca. Pravicno bi itak bilo, da se izplacuje bruto placa oz. nobenih prispevkov za socialo itd. pa se naj vsak znajde po svoje. Tko pa se ob vseh transferjih golazen, se bolj razmnozuje.

Avtor da ven provokacijo tukaj vsi u luft.

Sin je na pol Italijan, saj je mož iz italijanske manjšine. Nikdar se mi ni zdelo, da bi Italijani kaj imeli proti Slovencem. To, da nekateri ne znate pustiti zgodovine za sabo, je pa druga stvar.

enakega mnenja je tudi moj sin. Da bi bilo potrebno izplačevati bruto plačo, nezaposleni pa niso naša skrb…

Mati, ti bi morala biti zaskrbljena zaradi prepotentnosti tvojega sončka, njegove prepričanosti o večvrednosti njegove belske rase in njegove skrajne desničarske usmerjenosti, preko katere ponižuje vse, ki imajo manj kot oni.

Sina nikar ne vpisujte na magisterij, ker bodo povsod ljudje, nevredni takega übermenscha.

Kupite mu mesto svetovalca pri Donaldu Dumbu, glede na domet razmišljanja je povsem v njegovi ligi.

Tako kot smo Slovenci še vedno manjvredni za veliko Italijanov, čeprav se ne strinjaš s tem, točno enako misli tvoj sin.

Po barvi, po pokrajinski pripadnosti ocenjuje ljudi.

Prav nič več ni vreden kot kdorkoli drug. V bistvu je vreden manj, ker ne ocenjuje človeka po tem, kar tisti človek res je, ampak stereotipno.

In prav nič nima osebnih zaslug za to, da je rojen bel, v družini, kjer finance niso težava.

Glede na to da tako mislita tako sin kot tudi hči, sta očitno ta vzorec, to mišljenje pobrala doma, od tebe in očeta.

fora je v tem, da se mu štipendije itd. ne zdijo smiselne. Zakaj bi nekdo dobil nekaj zastonj, drug pa plačal? To ga moti.

Kamor bo šel, bodo taki in taki in to mora sprejeti.Tudi v Sloveniji je dosti priseljencev in tega je vedno več.On je šel v Italijo in se nima kaj jeziti.Kaj so mu tile ljudje slabega naredili,da jih tako ne mara.Isto hči.Odkod tako nesprejemanje drugih narodnosti in da jih prav tako žali. Najboljše da se šola od doma in za službo isto,delo od doma. Mogoče pa bo dobil v Milanu kako punco iz Kalabrije,pa bo spremenil mnenja. Zanimivo, se mi zdi, da bi bila lih mal izmišljena zgodba,ker mladina se ne ukvarja s takimi stvarmi?

enkrat ga bodo nalomili pa bo prišel k pameti

Bravo sine, jaz bi imel solze od ponosa. Veliko je danes proračunskih zajedalcev, katere je treba odstranit.

Naj se kar sprijazni, da bo tudi kak od sošolcev na faksu, ne nujno z boljšimi ocenami, dobil službo in plačo, bistveno višjo od njegove. Pa mogoče za manj zahtevno delo, le pri boljšem delodajalcu.

To izvira iz vzgoje. Očitno doma ne prenesete nikogar ki ni domacin. Moji otroci so strpni, tudi midva z možem sva strpna, jaz bolj kot mož, ker delam v kolektivu kjer je zelo malo Slovencev in jih sprejemam, smo prijatelji, dobri sodelavci.

aja a moja vzgoja je problem? Sin je normalen fant, ima ok družbo. Moti ga to, da štipendijo dobivajo ravno tisti, ki na predavanjih pojma nimajo. Vpišejo se na program v angleškem jeziku, pa se pri pouku komaj lomijo z jezikom. In taki so na štipendiji, samo ker sta mama in ata socialca.

Tako je blo in tako bo naprej,nič ne morš narest,ker je tak sistem.Naj se ne obremenjuje s tem,saj tapravi problemi z življenjem šele pridejo,….

Sem ti že včeraj napisala

Naj se kar sprijazni, da bo tudi kak od sošolcev na faksu, ne nujno z boljšimi ocenami, dobil službo in plačo, bistveno višjo od njegove. Pa mogoče za manj zahtevno delo, le pri boljšem delodajalcu.

Sinčku lahko rečeš dobro jutro in mu poveš, da bo moral počasi stopiti iz virtualnega v realni svet.

Draga “Zaskrbljena mama”, malo pozno si zaskrbljena.Tvoj sonček je verjetno vase zaverovano, razvajeno dete, ki mu je bilo v življenju prelahko

Si kdaj pomislila, kako se  bo prebijal v življenju, saj je  jasno, da bo neprilagojenec, kakršen je, težko sodeloval v kakršnemkoli okolju, ker je prepričan o svoji superiornosti.

Malo razmisli o svoji/očetovi vzgoji.Takemu sončku se vedno dogaja krivica  ker on je pač “nadčlovek”.Poznaš ta izraz?

Sicer pa mislim, da tvoj sin rabi pomoč, kako mu boš to dopovedala, je pa že druga tema.

No pa naj še jaz tebi malo pomagam. A veš, od kod izhaja italijanska beseda Ciao? Iz besede schiavo. Med seboj so se pozdravljali, v prevodu “sem tvoj suženj”, torej sem ti na voljo narediti uslugo oziroma se lepše sliši še danes uporabljan izrek “at your service”. Torej so sami sebe označevali za sužnja. Tako kot smo tudi mi nekoč odpirali vrata drugim, odstopali sedež na avtobusu…

Malo več samozavesti, pa bo boljše. Da pa Slovenci še danes nismo najbolj priljubljeni med evropskimi narodi, je pa tudi res. Ampak jaz bi se vprašala, zakaj oziroma bi delček krivde poiskala tudi pri sebi, ne le pri drugih.

Citirala sem Staro forumašico.

jaz sem tudi imel s tem probleme, ampak se moraš na koncu sprijaznit in se ne ukvarjat s tem, saj škodiš zgolj sebi. To je dejstvo vsi ti ta spodni in ga moraš sprejeti nekako. Ni lahko. Ampak nimaš druge, itak jih je vedno več. Vse kar lahko naredi je da nekaj naredi iz sebe in rodi čim več potomcev! To je maksimum. Te ta južne pa naj kvečjemu ponuca za kolege, mu bo bolj koristilo, kot druženje z mnogo sebi podobnim!

A je tvoj sin tisti,ki so ga tako motili kolićki po mestih?

Isti stil.

Vidim,da imaš keša, plačaj mu psihoterapijo