težave v službi:(
Že velikokrat prežvečeno, pa vendar…
Nikoli si nisem mislila, da se bom znašla v situaciji, ko bom imela težave s sodelavkami, saj sem povsem nekonfliktna oseba.
No, pa sem se. Sicer se ne kregam, ampak krepko občutim, kako mi 2 sodelavki vztrajno mečeta polena pod noge. Gre za to, da sta onidve najboljši prijateljici in sodelavki že 10 let, sedaj sem pa še jaz uletela. Kar naprej mi nalagata dodatno delo, če ga odklonim, tečeta k nadrejenemu in pretiravata ter si marsikaj tudi izmislita.
Ko se mi je godila velika krivica, sem povedala nadrejenemu, stvar pa samo poslabšala, saj sta ju slišali …
Ignorirati ju ne morem, saj mora naše delo potekati timsko.
Kako naj reagiram, kako naj dosežem, da mi vse to ne bi seglo do srca? Delo rada opravljam, v službo se mi pa velikokrat gabi iti ravno zaradi njiju:(((
za vse njune nepravilnosti bi jih pisno opozorila preko emaila, če bi se nadaljevalo bi posredovala nadrejenemu in to vsakič. Sploh se ne bi kaj dosti čustveno vpletala. Govorim iz lastnih izkušenj, sama sem tako uredila podmetavanje. In mi dol visi kaj si sedaj ta ženska misli o meni, kaj je govorila drugim, itd…dokler jaz delam dobro mi nihče nič ne more.
glede zadnjega stavka, v službo hodi za to da delaš, v službi kakšne višje komunikacije ne rabiš, bodi nevtralna in stoj za svojim delom.
Kako zelo te razumem, ker sem sama v podobni situaciji. Ženske znajo biti res pokvarjene do amena.
Meni se v treh letih še ni uspelo izkopati iz tega, pa tudi dvomim, da se mi v tej službi kdaj bo. Delam zato, ker moram delati, ker so čudni časi, ker rada delam in se dela tudi ne bojim….Poskušam se ograditi in jih ne pustiti preblizu, vendar je včasih res zelo zelo težko.
No, nekaj pa mi je v teh treh letih vseeno uspelo. Za spoznanje sem že močnejša oseba, z novim znanjem in ko sem postavljena pred dejstvo “zdaj se pa znajdi po svojih močeh”, se znajdem. To me krepi in drži pokonci v tej službi. Vztrajnost se mi bo upam da izplačala.
Pa srečno, sotrpinka. Midve bi ziher dobro sodelovali ;).