Ti, a greva ………
Ej, zajček, a greva tudi midve spat! A boš ti lučko
ugasnila? Jaz pa stečem pred teboj po stopnicah,
da me ne boš strašila in zlezem pod odejico in se
stisnem k povšterčku in kličem spanec, naj se mi
čimprej nalima na oči. Če ga pa ne bo, pridem čisto
potiho nazaj, prižgem samo svečko, da koga ne zbudim,
in ……….ajd naprej s forumom!
Nočko, že brzim!
Mariči
…….. aja, pa lepe sanje vsem, sanje na krilih,
ki vas poneso tja daleč, čisto nalahceno, ko
postanete eno z občaki in zvezdnatim nebom,
ko lebdite v zraku in se počutite tako lahceni!
Mariči
Oooooooooohhhhhhhhh, ježek, oprosti, tako sem
tekla po stopnicah, sem se usula, ej, sem jo po nosu
fasala in še enkrat pribremzala sem. In – če nu to usoda,
te najdem tuki. Dej, k meni pridi, bova v temi skozi okno
gledala bliske, pa poslušala grmenje. A veš, kako lepe
in prečudovite stvaritve vidiš v tistem hipu v naravi, ko se
pobliska? Dej no, pridi!
Mariči
Pa ti ježek si pravi pravcati vidovnjak! Ja, dvoje zaprtih
vrat ne prepeči globokega, mirnega, spočitega, sitega,
spanca tistega, h kateremu ponavadi k sreči ležem prej,
kot se ta prečudoviti spanec pri njem sploh začne. Običajno
sem prva na potezi jaz, pol me pa ne briga več veliko, skozi
koliko vrat , oken in lin se sliši arija iz našega počivališča.
Mariči, ki ne smrči, ampak samo narahlo hrčka!
No, zdej pa zares obema lepo nočko. Mam baterijo,
nam več padla po stopnicah, nam nobenega več zbudila,
le samo sebe bom poskušala spraviti pokonci ob pol petih,
takrat bom pa spet z baterijo šla dol po stopnicah! In če bo
zaropotalo, zabobnelo, pol ne boste rabili ure!
Mariči