Ti si moja bolečina
Toliko vprašanj , toliko neodgovorjenih vprašanj in vse zadevajo tebe, Tebe ki me zapuščaš !
Mojim sanjam, ki so izgubljene, mojim mislim, ki so s črnino zatemnjene..
Zakaj ni izhoda, ni rešitve, zakaj laži ostati bi morale prekritre? Sebi lažem, sedaj drugim le lažni nasmeh kažem….
Zakaj se to pretvarjanje ne neha, zakaj ljubezen sovraštvo ne pretehta?
Zakaj ljudje s sklonjenimi glavami hitimo, zakaj srce mes boli, ko greš mimo?
Zakaj težko je pogledati v oči, zakaj se skrivam za nasmehi praznimi?
Je tako težko sprejeti, da nisem popoln?
Zapuščaš polno lukenj in bolečine, namesto ljubezni ustvarjam si spomine.
In ti spomini…Kako naj ji zabrišem? Ne poznam te poti, saj vedno s krvjo jih zapišem. Vedno z bolečino se končajo, zato tudi občutke ljubezni ne prepoznajo!
Vse okoli mene me spominja nate, strah me je bilo tvojih besed, strah me je bilo tvojih dejanj, strah me je bilo, da te bom izgubil. Zdaj vem kdo si v resnici, Ti si moja Bolečina.
Tako težko je bilo najti prave besede, tako težko je najti pravo priložnost – dotakniti se tebe, tako težko je najti pravi trenutek – ljubiti te na poseben način. Vendar bi bilo vse tako enostavno… odpri vrata svojega srca in mi dovolil vstopiti!
Upanje umre zadnje!