Tih dezeven dan
… takoj po službi srkanje kapučina z dolgim čvekom
… domov, skupaj pod topel tuš, v najudobnejšo (hja, in najcenejšo;-) opravo
… na popoldansko kino predstavo (aha, dvorana je skor prazna – mmm, učki se mu svetijo, ko sliši ta predlog)
… skupno kuhanje kosila, a pod enim pogojem, da si vmes privoščiva vsaj en odmor
… v primeru, da bo vsaj malce suhega vremena popoldne, na sprehod v bližnji gozdiček
Ja Rubyka kaj ga pa lomiš?? Tako vreme je pravšnje za sanjarjenje in udejanjenje sanj!! Poglej, men gre danes vse na seks, pa je od zadnjega seksa komaj 7 ur! Pa bi spet…
Le zakaj nisem petelin? Bi vsakič na drugo kuro, zdaj moram pa (vsaj v glavnem) na eno in isto!
Zato glavco gor, zapri očke in sanjaj…… sanjaj o lepem, tistem ki ti je všeč, zvečer pa to uresniči
Polona & Gušti (pesmica primerna za tale forum in tole vzdušje kajne?)
Znova sem prespala jutro,
ga prestavim na večer,
ko bi videl moje sanje –
ali čutiš moj nemir?
Zunaj vse diši po tebi,
ne obrišem mokrih las,
in da ne bi zamudila,
navlečem jeans brez spodnjih hlač.
Takoj počutim se svobodno,
se namenim za ljudi,
in v masi sem lahkotna,
nevarno sekam vse poti.
Bridge:
Vem, kaj misliš,
in kaj hočeš,
in ne čakaj ali smem,
le poljub iz tvojih ustnic,
meni to sploh ni problem.
Refren:
Začutim, ko zadane
pogled in ko me gane,
občutek, ki prevzame
in nasmeh je vedno zame.
Začutim, ko zadane
dotik in ko me gane,
ko skrito me vzame,
se potrudi vedno zame.
Ko se zlijeva v eno
in ujameva svoj tok,
me v sunku voziš k sebi,
se oklepam tvojih rok.
Kot v temi repatica
in želim si takih 100,
prav potiho se odplaziš,
vem, da ni bilo slabo.
Zopet bom prespala jutro,
ga prestavim na večer,
ti boš polnil moje sanje,
in boš trgal moj nemir.
Bridge:
Vem, kaj misliš,
in kaj hočeš,
in ne čakaj ali smem,
le poljub iz tvojih ustnic,
meni to sploh ni problem.
Refren:
Začutim, ko zadane
pogled in ko me gane,
občutek, ki prevzame
in nasmeh je vedno zame.
Začutim, ko zadane
dotik in ko me gane,
ko skrito me vzame,
se potrudi vedno zame.
Vedno zame se potrudi…
Oooo, ooo… jeah…
Čutim, ko zadane
dotik in ko me gane,
ko skrito me vzame,
se potrudi vedno zame…
Sem že enkrat napisal.
Od malice naprej sem ko roža. Če bi mi dons merili možganske funkcije, bi oscilator miroval. Niente! Nicht! Nula! Ravna črta. Vsa kri se je preselila v želodec in da se mi ne ama čist nič.
No, skor nič. Ampak bi tokrat res bil samo opazovalec. Opazoval bi kako bi mi odpela štiri, čak da vidim, pet (!), pet gumbov na kavbojkah. Zleknjen v stolu bi samo mal privzdignil napeto ritko, da bi jih z gatkami vred potegnila do gležnjev. …….
(IT LIVES!!!) :))))
……… Roki bi mi položila na bedra in z jezikom potegnila prek še vedno mehkega mesa. No, agregatno stanje se že spreminja. Jezik bii imela čisto iztegnjen, ampak čist in kar se da širok. Zdaj bi ga prislonila na mošnji in preko korena potegnila do glavice. In tako bi nekajkrat ponovila. Pred sabo bi imela eno samo pletišče treh večjih utripajočih žil in kožico, ki je premajhna za glavico. Samo lizala bi ga, jaz pa še vedno samo sedel in z vstran nagnjeno glavo in priprtimi usti opazoval. Potem bi roki oklenili ritnici in ju stisnili, otrdina pa bi se izgubila med dvema, s pastelnim glossom namazanima ustnicama.
. . . . . .
nadaljuj po mili volji in prosim naj tokrat uživam brez telesnega napora. Pripelji me do trenutka, ko občutim premik goste tekočine, ki polzi skozi kanal, drgne ob mehko mišičevje in samo povečuje pohoto, kar končno pomeni: bela sluzasta in pocasta tekočina sladkega okusa. (dva tedna jem orehov sladoled). ;))))