TIHA ….
….. si zelo utrujena? Se vam je dan uspešno
iztekel? Vse dobro in prav? Odpočij si, duša
draga, odpočij, kajti …. jutri je še en dan. Pridem
morda zvečer spet pogledat, zdaj grem solato
še presajat, pa blitvo obrezat in jo spet drugam
naflancat ….
Gmajna, lep popoldan in še lepši večer vam želim.
Posedite zunaj … poslušajte čričke, ulovite v
nosnice najblaženejši vonje poletja … vonj cvetočega
bezga in … rasti in podrasti, vonj tiho padajoče rose,
ulovite v dlani kresničko, jo v dlaneh podržite, si željo
zamislite in nato naj kresnička najde pot iz vaših dlani
in ponese željo tja daleč, daleč, daleč ….
Marija,
je bilo tako lepo in prijetno dopoldne in zdaj premišljujem o tem…
in mi gre na jok…
pa še sama ne vem točno, zakaj!
Ali zaradi prihodnosti teh sončkov, ali zaradi minjivosti trenutkov, ki jih ne morem zadržati, ali zaradi veselja, da mi je to dano spoznati in živeti in občutiti…
Ali zaradi moje (hvala bogu) redke misli, ki me spreleti;
zakaj pa ravno meni???
Marija, hvala ti,
sem nekajkrat pomislila na tebe!
In sem prepričana, da bi ti vsak rad roko, ko smo šli na sprehod! Tako tankočutnih bitjec, ki na prvi pogled spoznajo ljudi, ki jih ne zavračajo, ni na svetu. Ne zavračajo pa jih ljudje, ki so topli.
Hvala, ker si bila v mislih z nami!
D
—————————————-
“Največja nagrada za človekov trud
ni tisto kar bo zanj dobil,
temveč tisto kar bo postal.”
—————————————-
Postati s trudom človek, to je nagrada za življenje, ki nam je podarjeno !
Lepo jutro vsem. Res je, tiha, velikokrat so mi misli za hipec poromale tja k tebi in tvojim sončkom, velikokrat ….
Še nekaj, tiha, za to sobotno jutro:
Shopenhauer pravi takole:
“Kadarkoli se pojavita veselje in radost, jima moramo odpreti vsa vrata in okna, ker nikoli ne prideta ob neprikladnem času.”
Zdaj pa spet odhajam … brzim po hiši gor in dol in dol in gor in sem in tja in tja in sem in se javim, ko spet najdem minuto časa … zase !
Lep dan!