TIHA ….. IN VSI OSTALI …….
Pozdravljena, gmajna, pozdravljena posebej TIHA !
Ne sodim med ljudi, ki ne držijo obljube, kajti pravijo, “…da ljudje vedno, ko ne držijo svojih obljub, pokopavajo svojo avtoriteto…”(A.Matthews). Pravijo tudi, da je človek močnejši, čim večja je njegova želja in volja ter vztrajnost držati se svojih obveznosti! V to sicer nisem tako močno prepričana, ker se mi kdaj pa kdaj le dozdeva, da imam obveznosti že kar preveč ali pa me je začelo mučiti kaj drugega, pa to ne bom tukaj in na glas. In .. Tiha, tu sem in držim besedo, da “se ti še oglasim”. In to zato, ker nisem mogla mimo tvojega pisanja, ki si ga namenila v nekaj rečeh prav meni osebno. Hvala ti.
Tiha, si morda vedela, da je Andrew Matthews napisal mednarodno uspešnico “Bodi srečen z ljudmi”??? In da sem v tej knjižici našla veliko veliko uporabnega, med drugim tudi tole jedrce, ki si ga je avtor sposodil od Kahlila Gibrana:
“Pojte in plešite skupaj in se veselite,
toda vsak naj ostane sam,
podobno kot je vsaka struna na lutnji sama,
pa vendar skupaj odzvanjajo isti napev.”
Se ti ne zdi, draga Tiha, da sva tudi midve, da smo tudi mi tu gori, kot strune na lutnji, ki si želijo odzvanjati, a isti napev odzvanjamo le takrat, ko se najdemo tu gori, ko si izpovemo veliko lepih reči, ko si iz dna srca zaželimo tisto resnično “dobro jutro”, ki ni le odmev nečesa v nas, ko iz sebe izdavimo “….bro ..utro!”???? Da smo kot strune na lutnji, ki ne zna zaigrati pravega napeva, če se ena ne oglasi … ena struna, ki jo iščemo in iščemo in kličemo in kličemo in šele, ko se pojavi med nami, smo spet lutnja, ki želi igrati.
Hvala ti za lepe misli in lepe želje, draga Tiha. Saj ne vem, kdo si in od kod prihajaš, tudi mi to ni pomembno! Pomembno mi je, da se želimo objeti in pocmokati, da si želimo povedati, da smo tu tudi zato, da je nekomu drugemu lažje morda samo zaradi tiste naše tihe in kratko izpisane želje po lepem dnevu, po lepem doživetju, po dobro preživetem dnevu v službi. Objemanje je zdravo, saj vsi ljudje potrebujemo dotik in to zelo pogosto. Baje bi se morali vsaj dvanajstkrat na dan objeti. Torej, zdaj te objemam …. desetič! In kadar objamem človeka iz potrebe po tem, da nekaj povem in da človek ob meni začuti prijetnost in toplino, ki mu jo želim posredovati, potem objamem skoraj premočno. Še lahko dihaš? Če ne, vprašaj potem zajčka, kako močan je moj objem. Aha, še tole: ne boj se mojega objema, draga Tiha, nikar, saj celo vodilni psihiater menninške fundacije dr. Harold Falk pravi:
“Objemanje učinkuje proti potrtosti, saj spodbuja imunski sistem. prinaša energijo v utrujeno telo, zato se počutimo mlajši in vitalni.”
Torej, tiha in vsi ostali: danes vas objemam celo dopoldne, enega zdaj, drugega potem in … aha, SEBA, tebe pa tokrat kar dvanajstkrat zaporedoma, da mi poprej ne uideš … in vse po vrsti … mojega škratka, pa mojega zajčka, pa mojo niobo, pa mojega janija, pa mojega saška, pa mojo perlico, pa mojega spejčka, pa ….. vse, čisto vse …. ki ste se mi našli na tej virtualni poti, po kateri me zanese korak s tako lahkoto, saj vem, da bom, vsaj v večini primerov, naletela vsaj na odkrito in iz srca izrečeno “dobro jutro !!!”.
Marija moja…
in vsi ostali!
Ko sem tole prebrala, sem vstala in šla v sosednjo pisarno k svojim dekletom, mimogrede mi je pripeljalo eno smešnico, pa smo se nasmejale!
Tako dobro mi je delo!
Bom pa doma v miru še vse prebrala enkrat in pišem..
Marija, hvala, hvala,
hvala vsem!
Vam pošiljam same lepe misli!
P.s.: Marija, ko bi ti vedela, kako čutim vse to…
pozdravček
“Vceraj sem poslal angela, da bi te cuval,
toda vrnil se je zelo hitro. Vprasal sem ga,
zakaj in odgovoril mi je, da ni potrebno
paziti na drugega angela.”
Zardel boš pred oltarjem !!! Tam moraš!
Zdaj pa ni potrebno, ker je res, da si nekaj …
nekaj čisto posebnega…. in nekaj čisto
posebnega so ljudje, ki oddajajo pozitiviziem…
ki ga je zaslediti v tvojem javljanju!
Na, zdaj pa ne samo zardeti, zdaj pa postani ……
vijoličen !!! Škrlaten !!!
Marija,
nekajkrat sem začela s tem pisanjem, pa nisem bila zadovoljna. Zdi se mi, da si povedala vse, kar sem sama želela, pa mi besede vseno ne znajo tako privreti iz srca in duše.
Vidim, da veliko bereš in premišljuješ o življenju nasploh, sem pa prepričana da vse stvari potem postavijo na mesto; izkušnje.
Premišljujem, kako človek zmore imeti tako rad ljudi, ki so ga že tudi pustili na cedilu? Kako oprostiti besede, dejanja, krivice? Pa mislim, da razum tega ne zmore, da se tega ne moreš naučiti. Samo rodiš se lahko z dušo in upaš, da morda, nekdo, nekje to le prepozna!
Mariči, “ko bom velika” (pacam doktorat kot križarji na trideset letni vojni), bom prebrala vse “tvoje” knjige. Do takrat pa upam, da se bom lahko še učila od tebe!
Draga prijateljica,
vsak dan si mi bližja. Zelo se veselim priložnosti, da te spoznam!
p.s: Dragi prijatelji,
včasih grem zjutraj rada v službo zaradi tega, da vas “vidim”! To mi veliko pomeni!
Vse vas imam rada!
pozdravček