…. študirane,na višjih položajih kako gledate na ljudi,ki so manj izobraženi,imajo slabšo službo…
Kako gledate na navadne delavce?
To sprašujem zato,ker poznam nekatere ljudi,ki se obnašajo slabše kot otroc in na ljudi,ki niso na njegovi ravni ne dajejo glih kakšne pozornosti,lepe besede… pa si brobajte predstavljat njihove otroke,kako na vse to gledajo…
Ma ti kar solže pridejo v oči,ko slišiš majhenga otročka zaničljivo govorit čez snažilko,delavko, …

No,dovolj mene kaj vi porečete na to?
Lepe in mirne praznike vam želim!!!:)

Res, da nisem na višjem položaju, narejen imam pač faks …, pa vseeno se bom oglasila. Moja družba iz otroštva ima večinoma dokončano (ali tudi ne) osnovno šolo in ti povem – da ima marsikdo od njih v glavi veliko bolj “poštimano”, kot nekateri s fakulteto, magisterijem….
Tako, da – če kdo gleda na ljudi z nižjo izobrazbo zviška, je pač z njim nekaj narobe in ne z ostalimi in se na njegovo mnenje res ne splača ozirati.

Obravnavam jih enako kot druge sodelavce. Je pa res, da nimam veliko stika z njimi in zato dlje od dober dan in nasvidenje ne pridemo.

Hm, načeloma jih spoštujem, ker si pa omenila čistilko – me ena naša čistilka prav jezi, ker ne briše praha, zato ga moram pač jaz, če ne želim, da je naša učilnica čisto zaprašena. Tak da za njeno plačo, delam jaz (sem učiteljica). Ko sem bila še dijakinja, sem delala tudi kot čistilka v enem podjetju, pa ne zaradi tega, ker bi nujno morala zaradi financ.

Moja mama je recimo bila manj izobražena kot jaz (imela je triletno poklicno šolo) ampak nikogar nisem bolj spoštovala kot njo.

Meni se zdi, da v prvi vrsti ljudi res ne ocenjujem po izobrazbi, je pa res, da izobrazbo zelo cenim. Ne cenim pa vsakega, ki je izobražen, bolj je odvisno od same osebnosti.
Mislim pa, da si ne bi mogla za partnerja izbrati nekega človeka, ki ima samo osnovno šolo, ne vem, če bi imela kaj skupnega z njim, saj me niti ne bi razumel, če bi mu govorila kaj v zvezi s svojo službo.

To ste lahko že prebrale na tem forumu, ampak res paše sem. Tiste, ki ste pa že brale, boste pa že preskočile.

Zgodba iz kurje juhice-knjige:

Nikoli nisem vlekel na ušesa, kadar so se pogovarjali drugi.
Toda nekega večera, ko sem prišel čez naše dvorišče, sem se zalotil, da počnem prav to.
Moja žena se je pogovarjala z najinim najmlajšim, ki je sedel v kuhinji na tleh.
Tiho sem obstal in prisluhnil za vhodnimi vrati.
Menda je slišala, kako so se otroci postavljali s poklici svojih očetov.
Vsi so bili sami direktorji… potem pa so vprašali našega Boba:
“Kaj pa je tvoj oče?”
Bob je pogledal stran in zamomljal: “Samo delavec je.”
Moja dobra žena je počakala, da so vsi odšli, potem pa poklicala dečka noter.
Rekla je: “Nekaj ti moram povedati, sine, ” in ga poljubila na bradico z jamico.
“Rekel si, da je tvoj ati samo delavec, in to je res. Vendar mislim, da ne veš, kaj to v resnici pomeni, zato ti bom razložila.
V vseh velikih tovarnah, zaradi katerih je naša dežela tako mogočna, v vseh trgovinah in skladiščih in tovornjakih, ki vsak dan prevažajo tovor, vedno kadar vidiš, kako gradijo novo hišo, vedi, sin, da vse to veliko delo opravljajo navadni delavci. Res je, direktorji imajo lepe pisarne in se nikoli ne umažejo.
Pripravljajo velike načrte, pošiljajo sporočila vsepovsod, toda da bi se njihove sanje uresničile, morajo vse delo opraviti navadni delavci.
Če bi direktorji pustili svoje pisarne in leto dni ne bi ničesar naredili, bi delo po tovarnah in gradbiščih kljub temu mirno teklo naprej.
Če pa mož, kot je tvoj ati, ne bi bilo več na delo, bi se vse ustavilo.
Največja dela opravljajo navadni delavci!”
Zadržal sem solze, pogoltnil slino in stopil skozi vrata.
Očke mojega sinčka so zažarele, ko je poskočil s tal. Objel me je in rekel: “Hej, ati, tako ponosem sem, da sem tvoj sin…
Kajti ti si eden od mož – tistih posebnih mož -, ki opravljajo največja dela!”

Tisti, ki ne vidijo naprej in nazaj od svoje diplome, so pravzaprav zakompleksani sami in se potem z diplomo tolazijo, da so kao nekaj in predvsem nekaj vec od nediplomiranih. Jah, na nek nacin morajo povzdignit sebe, ce ze v druzbi nimajo neke cloveske vrednosti.

Pravi ljudje ne cenijo drugih po diplomi ali delu, ki ga opravljajo, niti po rasi, niti po narodnosti, niti po barvi las…

mož dela doktorat in nikoli ni na nikogar gledal z viška, nikoli ni niti namignil, da imam jaz samo sr. šolo in da sem zato kaj manj.

velikokrat je jezen na svoje podrejene, ki imajo položaj in “nič ne mislijo”, nikoli pa ne reče nič slabega čez ostale delavce in zaposlene. zelo mu gre v nos, če je nekdo vodja in ni tega sposoben (odstavit in zamenjat jih pa ne more)

Jao, tale zgodbica. Tipična ameriška propaganda. Je par takih cvetk notri, da te srat prime.
In, če pogledate z druge strani, tale mama iz zgodbice ni prav nič boljša od tistih otrok na igrišču. Ona v nič daje direktorje, otroci pa delavce. Dvojna merila?

Izobrazba je popolnoma nepomembna. Tako kot ne lezem v r.t nadrejenim in jih zaradi njihovega položaja (izobrazbe ravno ne morem reči, ker nimajo višje od mene) nimam za nekaj več, tako tudi “navadnih delavcev” nimam za nekaj manj. Nekateri ljudje so ne glede na morebitno visoko izobrazbo omejeni, nekateri pa so zelo pametni, tudi če nimajo končane osnovne šole.
Če si ti tista, ki si v vlogi snažilke in otroci slabo govorijo o tebi, se moraš najprej ti sama zavedati, da ne opravljaš manjvrednega poklica. Če bo to tebi jasno, tudi v podzavesti, boš lahko na take besede tudi ustrezno reagirala.

Sama imam narejen faks, letos se bom vpisala še na magisterij, vendar nikoli nisem gledala z viška. Imam prijatelje, ki imajo samo srednjo šolo in prijatelje, ki imajo višjo izobrazbo, pa se z vsemi dobro razumem.

Edina stvar, katero bom spremenila pa je, da ne bom iskala fanta, ki ima samo poklicno ali srednjo šolo. Zakaj? Niti slučajno zaradi denarja, ampak zato, ker imamo ljudje z višjo šolo drugačno razmišljanje in v partnerskih razmerjih se lahko zelo hitro zalomi. V letu skupnega življenja s fantom sem se morala vedno zagovarjati in po 1 uro razlagati zakaj je ena stvar dobra in zakaj ne, da me je sploh upošteval. Enostavno se mi ne da zagovarjati za stvari, ko hočem nekateremu pomagati.

LP, Nemy

Oprosti že v naprej, ampak če si učiteljica bi lahko v ponos vsem učiteljicam poznala vsaj pravopis, ali pa v šoli tega ne učijo več.
Imam triletno poklicno šolo, vendar sem kljub temu izredno občutljiva na pravopis, izgovorjavo, uporabo dvojine…

Čistilka ne briše praha = čistilka ne briše prahu
tak da = tako da
učilnica je zaprašena = prašna
da si ne bi mogla za partnerja izbrati=da si za partnerja ne bi mogla izbrati

khm: glej, da ne boš glih takega dobila.
“Samo” s poklicno …

Meni kar vse dlake pokonci stopijo in moram od 20 nazdol štet, da me tako obnašanje otrok do odraslih – ne glede na polklic – ne spravi iz tira!!!

Do vseh čistilk in kuharic in računovodij in hišnikov in …. na naši šoli se ima zelo spoštljiv odnos. Otrokom večkrat povem, da je nekdo, ki opravlja delo namesto tebe prav tako vsega spoštovanja vreden človek. Da si moramo pomagati, ker je to edino človeška vresno dejanje. (NPR. pometemo razred, čeprav ga bo itak čistilka, vendar otrokom rečem: naj se čistilka, ko odpre vrata našega razreda, razveseli. Naj bo to naše malo darilce njej.)

Vem, kako je, če misliš da nisi cenjen. Ali da ni cenjeno delo, ki ga opravljaš. Včasih se mi zdi, da smo taki ljudje še bolj občutljivi, kot bi bili sicer.

Pri tistih, kjer začutim s tem povezano žalost, ravnam še posebno previdno … kot s posebnim in dragocenim kristalnim kozarcem.

HA,
imamo pa kuharja, ki pa zna popenit do amena, uh, zanj moram še najti način, da mu dopovem, da na “moje” otroke ne sme vpiti … prijazna beseda, mesto najde.

Ali ste kdaj pomislile, da vsi ljudje nimajo možnosti študirati. Da si želijo, pa ne morejo. Da so nadarjeni, pridni… pa ne morejo.

In zakaj se ne bi poročile s človekom, ki ima poklicno ali srednjo šolo? Samo zato, ker ne razume kaj mu govorite? Neumnost! Poskusite govorit v slovenkem jeziku, malce manj z viška in bo sigurno razumel kaj govorite!

Me prav zanima kako bi se profesorica geografije in kardiolog pogovarjala o svojih poklicih, delovnem dnevu? Koliko bi si znala svetovat glede problemov v službi? Koliko bi se razumela? Nič kaj, a ne? Pa sta oba visoko izobražena.

Malce jače argumente prosim.

Pa še glede tega, da imajo ljudje z nižjo izobrazbo različno razmišljenje od tistih z višjo in še višjo. Dva človeka na tem svetu si nista enaka, ne mislita enako, ne dajeta prednost istim stvarem…In tu izobrazba nima nobenega pomena.
Lahko sta študirala isto smer, skupaj sedala na predavanjih, pa to ne pomeni, da mislita enako, da se razumeta. Ste prepričane, da takšnega človeka ne boste nikoli morale prepričevati, zakaj je nekaj dobro in zakaj ni. Pa je ja hodil na isto smer kot ve. Čudno, da vas ne bo razumel, res čudno.

Ti si edina s katero se na tej strani strinjam.
Res dobro napisano.

Moti me kakršnokoli posploševanje. Tisti s faksom so vredni več, tisti v pisarnah sploh ne delajo, garamo samo za trakom, kaj pa rabimo direktorje, tistim z osnovno ali poklicno šolo kahko natveziš kar koli, samo denar šteje, če imam doktorat sem že avtomatsko fajn človek …
Menim, da je potrebno določeno specialno znanje za opravljenje poklica mehanika in za poklic kirurga in zaradi samega dela ni eden več ali manj vreden. Štejejo vedno še druge stvari, predvsem človeške lastnosti, te pa niso popolnoma nič povezane z izobrazbo. Poznam čistilko, ki je človek z zelo visokimi moralnimi merili in zame prava gospa in doktorja znanosti, ki je po obnašanju pravi primitivec …

Se pa strinjam z Maleno 3, če se najdeta dva, ki imata poleg podobnih ali dopolnjujočih človeških lastnosti še podobno izobrazbo, je več možnosti, da njuna zveza uspe, čeprav tudi to ni pravilo, ki bi veljalo vedno in povsod.

Predvsem pa, če menim, da sem jaz dober, ni nujno tisti, ki je drugačen slab!
Preveč predalčkamo ljudi, preveč iščemo slabo v njih, kot da to, da najdem napake drugega pomeni, da sem jaz kaj boljši. Svet bo lepši, če bomo iskali v ljudeh dobro in se poskušali vživeti v njih, zakaj ravnajo nasprotno od naših pričakovanj. Le vsi skupaj tvorimo pisano mavrico človeštva.

nemy, marsikdo diplomiran ima tudi zaprto glavo. tako kot ti…

Jaz mislim, da bolj kot enaka izobrazba na uspešno partnerstvo vpliva podobna vzgoja, način življenja oz. okolje iz katerega izhajata. Se pravi, da imata partnerja bolj ali manj enake vrednote in prioritete, vse ostalo se že nekako zgliha. Pa še to ni vedno nujno.

Mojih dosedanjih izkušenj ne poznate, prav tako ne poznate, kakšen človek sem. Pa niste vredni, da bi to vedeli. Vem, pa da bolj ko premišljujem za nazaj, bolj razumem ljudi, ki imajo podobno mišljenje.

Mogoče boste pa tudi ve/vi v podobnem položaju kot sem bila sama, pa boste začeli misliti tudi na to … aja saj ste vse/i tisti, ki ste tako pametne/i “srečno” poročene/i.

Nemy, jaz pravim, da se ne bi nikoli porocila z nekom, ki nima slovenskega drzavljanstva in je fizikalec iz bivse skupne drzave. Zakaj? Zato ker se mi ne bi dalo ubadati z vizo in vsem kar sodi zraven, pa se ne bi imela dedeca, ki bi mislil, da je od boga dan samo zato ker je moski.
Pol ti pa po nakljucju spoznam tipa, ki je delal kot fizikalec, zdaj dela kot taksist, je iz ene od bivsih republik, a glej ga zlomka, tip je slikar. Pazi, neizobrazen, a hodi na tecaje slikanja in zdaj pripravlja lastno razstavo.

Da ne bo pomote, nic nimam s tem tipom, poznam ga le bezno in samo spremenil je moje mnenje o tipih iz bivsih republik, ki delajo kot fizikalci v Sloveniji.
Vec kot izbrazba in delo, ki ga opravljamo, pomeni nacin vzgoje, razgledanost in odprtost glave. Verjamem v tvoje slabe izkusnje, ampak posplosevati pa spet ne mores.

Zamorjena, potolaži se.

tržno gospodarstvo (to se že zdj kaže), povpraševnje, ponudba delovne sile, je stvari zelo obrnila. To kar smo imeli v socialzmu, vsaka izobrzba ustrezno delovno mesto, tega ni več.

Danes so čistilke dipl.ekonomistke, za šankom so dipl. nevmkaj…, tajnice so dipl.nevemkaj…… serviser je dipl.strojnik, šofer je turistični org., zato ni treba biti nikogar sram, kakšno delo opravlja, pomembna je na koncu meseca plača, da preživiš sebe in familijo….

Strinjam se z “gsm”. Mnogi bi želeli študirati, pa ne morejo. Mnogi z nižjo izobrazbo imajo bolj počiščeno glavo, kot pa tisti z visoko. Odvisno od človeka, njegove vzgoje, karakterja. V našem bloku je mlajši gospod z doktoratom, ki sem ga dve leti pozdravljala z dober dan. V dveh letih mi ni niti enkrat odzdravil. Potem sem ga nehala pozdravljati. Mislila sem si, pa kaj si ti več in kaj sem jaz manj. Jaz z VŠI ti znam reči dober dan, ker sta me starša tako vzgojila in mi po naravni poti vcepila vrednote, za katere sem jima še danes hvaležna, ti doktorček pa mi ne znaš odzdraviti. Pa ne samo meni, nikomur. Nikoli me ni niti pogledal, šel je mimo mene, kot da sem duh. Ko ga prvič nisem pozdravila, me je gledal kot tele v nova vrata, opazila sem, da je šokiran, jaz pa sem njega gledala naravnost v oči in šla mimo. To je bilo prvič, da sem v dveh letih sploh videla, da se tip “meni” za okolico. In isto njegova froca, najstnika. “Otročka” ne pozdravita nikogar, niti ne odzdravita. Imamo pa čistilko, s tremi otroki, ki vedno vsakogar pozdravijo. Čisto druga pesem. Izobrazba je zelo pomembna, ampak izobrazba ni vse. Prinese ti dobro službo, posledično denar, položaj, … Pomembno je, kaj imaš v srcu in v glavi, ne le na papirju. To sestavlja podobo človeka, zunanjo in notranjo.

Ljudje iz bivših skupnih republik in tudi iz drugih držav EU pridejo k nam s trebuhom za kruhom.
Tudi, če so izobraženi so pri nas pripravljeni opravljat težaška, NKV dela cele dneve za majhno plačilo. Včasih jih še prenesejo okrog in trdo prigaranega denarja niti ne vidijo. To je ponavadi zadnje plača, ko viza že poteče. Živijo v majhnih skupnih prostorih. Da so stroški delodajalcev čim manjši, jih je 2O ali več natrpanih v 45 kvadratih. Doma so pustili družino, starše, prijatelje.

Jaz takšne ljudi spoštujem in jih poskušam razumeti.
Najbrž ni lahko pustiti svoje najbližje, oditi v tujo državo, delat cele dneve na pekočem soncu, živeti z enim toplim obrokom na dan, kjer nikogar ne poznaš, ne razumeš jezika, nimaš prijateljev…Povrhu te pa večina domačinov, tako izobraženih kot neizobraženih gleda zviška, ker si tujec, ker držiš lopato v roki.
In prav zaradi te lopate in dejstva, da je tujec se niso pripravljeni pogovarjat z njim, ker kao kaj se bom pogovarjal s tujim fizikalcem. Saj ni sposoben normalne komunikacije, vljudnosti … V resnici je pa lahko izobražen, razgledan, vljuden, lahko je dober prijatelj, sogovornik… a ga je hudo pomanjkanje v njegovi državi prisililio, da dovoli, da ga drugi ponižujejo. Seveda obstajajo izjeme, tako kot povsod.

Na vse gledam, kot na ljudi in nihče ni kaj več ali manj od mene, ne glede na izobrazbo.

Jaz pa sem občutljiva na ljudi, ki popravljajo pravopisne napake drugih, pri tem pa jih sami naredijo kar nekaj.