Imam obe izkusnji. Midva z bratom sva 6 let razlike, sama imam otroka s tremi leti razlike. Kar se prvega odnosa tice, zdaj se razumeva super, v otrostvu pa je bila razlika v starosti prevelika. Nisva imela skupnih interesov, skupnih iger. Ko sem bila jaz najstnica, bi se on igral otroske igre, mojega sveta ni razumel (normalno), ko je bil on najstnik, sem bila jaz studentka, spet svetove narazen, kvecjemu sem prisla v postev s kaksnim ‘materinskim’ nasvetom. Plus je zagotovo bil v tem, da sva oba v prvih letih imela obilno pozornost starsev.

Kot mama tezje ocenjujem, ampak kar opazim je, da sta moja otroka veliko bolj partnerja v igri, imata podobno zrelost, podobne interese, blizje sta si. Ne vem kako bo ko bosta odrasla, tu po moje razlika v letih igra manjso vlogo kot pa sam znacaj, stil zivljenja. Je pa bil mlajsi malo na slabsem kar se pozornosti tice v prvih letih, ceprav prav hudo na slabsem zagotovo ne, ker je triletnik ze razumel, ce je moral kdaj pocakati pet minut.

Dejstvo pa je, da ni pravil.

???[/quote]

Jaz to večkrat slišim od staršev samih in me je kdo tudi že vprašal kako se mi je dalo iti spet skozi jok in plenice. Imeli so dva ali tri enega za drugim in sedaj, ko so izven plenic in se že igrajo sami se počutijo osvobojene skrbi in odvečnega dela. Žalostno ampak marsikdo res tako razmišlja.[/quote]

Žalostno, ampak tako TI to vidiš. Tako si TI to domišljaš. In obračaš besede zato, da so v potrditev, da je TVOJA situacija idealna, ker imaš tako pa tako razliko in to je vsekakor idealno, vse ostalo pa niti ne toliko, kajne?

Seveda to marsikdo reče, da se počutijo osvobojene skrbi in odvečnega dela, a to še ne pomeni, da so “osvobojeni otrok”, kot hočeš ti to predstaviti. Tako rečejo ljudje (in to ne samo taki, ki imajo dva ali več enega za drugim, ampak taki, ki spravijo katerega koli dojenčka do prvih korakov v samostojnost), ko se odpravijo plenice, ko otrok že zna povedat kje ga boli in ne samo joče in joče in starš si razbija glavo kaj je narobe, ko otrok “preboli” prve daljše ločitve od doma in staršev, ko mora v vrtec, in tako dalje. Saj je brez veze, da naštevam, ker če boš hotela razumet, boš razumela.

Kar se tiče starostne razlike, pa je slika lepo razvidna tukaj: vsaka zagovarja tisto, kar ima doma in “pozabi”, kar je razmišljala pred leti in tako verjamem, da velja za vsako od vas (nas). Na koncu je edino merilo to, kako si stvari organiziraš.

Ne drži. Ne obračam besed ampak ponekod je res tako. Ali ti mogoče ne opaziš, da ima marsikdo otroke zato, ker jih kao mora imeti sicer kaj bodo pa rekli. In ja nekaterim je starševstvo odveč in potem razmišljajo o tem kako naj na najlažji način pridejo skozi. Če si otroke želiš iz pravega razloga potem tega pač ne izustiš in ja verjetno tudi ne odpreš takega posta.

V mojem odgovoru sem pa jasno povedala zakaj je bila ZAME to prava izbira. Nekomu drugemu je prava izbira drugačna in forum je namenjen tudi temu…različnim mnenjem, različnim pogledom, različnim ljudem.

Sploh ne sprašuj.Ker ni recepta.Vlak ni odpeljal in še nekaj časa ne bo, ker si še mlada.

Naj te nič ne straši!

Hitro v akcijo.najlepše je delati dojenčka!

Ne drži. Ne obračam besed ampak ponekod je res tako. Ali ti mogoče ne opaziš, da ima marsikdo otroke zato, ker jih kao mora imeti sicer kaj bodo pa rekli. In ja nekaterim je starševstvo odveč in potem razmišljajo o tem kako naj na najlažji način pridejo skozi. .[/quote]

Dva ali tri otroke enega za drugim ni ravno najlažje za skoz prit. Je kar hudo nekaj let, si upam trdit da dosti bolj hudo kot 7 letna razlika. V 7 letih že marsikaj pozabiš, ne vlečejo se ti neprespane noči več let, ne previjaš več let za povrstjo, ne dojiš 7 let….
Res pa je. da se zaigrajo skupaj ko so malo večji, ampak to ne pomeni, da nimaš več skrbi in dela z njimi. Vsem naenkrat je treba pripraviti hrano, jih umivati, jih dajati spat (kar tudi ni enostavno, če jih je več), poterebno je pregledarti 3 domače naloge…

Poglej okoli sebe. Če ste povprečna družina, bo takole:
Starejši bo postal zastonj varuška, ki bo moral mlajšega povsod vlačit s sabo in požret marsikaj na ta račun, zato bo hitro odrasel, mali pa bo razvajena maza od tod do večnosti.

Ne drži. Ne obračam besed ampak ponekod je res tako. Ali ti mogoče ne opaziš, da ima marsikdo otroke zato, ker jih kao mora imeti sicer kaj bodo pa rekli. In ja nekaterim je starševstvo odveč in potem razmišljajo o tem kako naj na najlažji način pridejo skozi. Če si otroke želiš iz pravega razloga potem tega pač ne izustiš in ja verjetno tudi ne odpreš takega posta.

V mojem odgovoru sem pa jasno povedala zakaj je bila ZAME to prava izbira. Nekomu drugemu je prava izbira drugačna in forum je namenjen tudi temu…različnim mnenjem, različnim pogledom, različnim ljudem.[/quote]

Takih, ki imajo otroke, ker jih kao morajo imeti, ne poznam. Tudi če se obrnem naokoli in razmišljam, kje je tako, si lahko zamislim, da je takih le peščica, ki pa zame ni in ne more biti verodostojen in merodajen vzorec. Kje jih ti vidiš, ne vem. Jaz vidim samo take, ki so si otroke želeli, jih večinoma načrtovali in se jih tudi razveselili.

Kaj je pa pravi razlog zato, da imamo ljudje otroke, pa ne bi razglabljala. Ker si bomo spet hitro navzkrižem.

Do tam, kjer pišeš, zakaj je zate to najboljša izbira in da načrtno ne bi nič naredila drugače, še pridem. Dojemam, veš. Vem sicer tudi to, da boš šla do neskončnosti s tvojim dokazovanjem, da točno to mislijo ljudje, ki imajo otroke enega za drugim, ampak resnica pač ni to.

Veliko se jih odloča za otroke s tako majhno razliko zato, ker smo otroke v teh časih začeli delat dosti pozno. In marsikdo (na ženske mislim) ne more čakati 3 ali 4 leta, da dopolne 40 let in zanosi drugič. Marsikdo se odloči za drugega otroka takoj, ker je situacija v kateri se nahaja (finančna, čustvena, zrelostna, prostorska, etc) idealna še za enega.

Če bi bilo merodajno “nepotrebno delo”, potem se nihče ne bi odločal za otroke. Veliko dela pri majhnem otroku je ne bom rekla nepotrebnega, je pa veliko dela obremenjujočega. To pa se nikoli ne konča, tudi ko gredo otroci iz plenic, morda je fizično manj obremenjujoče, še vedno pa je delo, kot obrneš. V tem primeru nobena ne profitira, kot hočeš (ali hočete nekateri) predstavit starše, ki imajo enega otroka za drugim. Nikoli ni “najlažjega načina” kako to spravit skozi.

Otroci so dar in veselje in ni ne prav, ne lepo, da se tako zviška gleda na neko odločitev, željo ali misel, ne glede na to, kako se pri nekomu razplete. Pri tebi se je tako, pri komu drugemu se je drugače.

Ne drži. Ne obračam besed ampak ponekod je res tako. Ali ti mogoče ne opaziš, da ima marsikdo otroke zato, ker jih kao mora imeti sicer kaj bodo pa rekli. In ja nekaterim je starševstvo odveč in potem razmišljajo o tem kako naj na najlažji način pridejo skozi. .[/quote]

Dva ali tri otroke enega za drugim ni ravno najlažje za skoz prit. Je kar hudo nekaj let, si upam trdit da dosti bolj hudo kot 7 letna razlika. V 7 letih že marsikaj pozabiš, ne vlečejo se ti neprespane noči več let, ne previjaš več let za povrstjo, ne dojiš 7 let….
Res pa je. da se zaigrajo skupaj ko so malo večji, ampak to ne pomeni, da nimaš več skrbi in dela z njimi. Vsem naenkrat je treba pripraviti hrano, jih umivati, jih dajati spat (kar tudi ni enostavno, če jih je več), poterebno je pregledarti 3 domače naloge…[/quote]

Bistveno je, da imamo tako kot si sami izberemo. Sigurno je naporno imeti tri malčke hkrati, ko je naporno imeti enega dojenčka in drugega pubertetnika. Vsaka izbira ima svoje prednosti in slabosti tako za nas starše kot za otroke. Kako se bodo razumeli je pa odvisno od nas staršev in tudi od samega karakterja otrok. Včasih naredimo vse prav pa se pač ne bodo razumeli in starostna razlika pri tem nima nobenega vpliva.

Ne pa le nisi dojela kar sem želela povedati. Nikjer ne pišem o tem, da so taki vsi, ki imajo otroke enega za drugim. Imam najboljšo prijateljico z majhno razliko in so krasna družinica. To so si želeli in to imajo. Niso si pa tega izbrali zato, ker bo tako manj naporno.
Odgovorila sem le na eno sporočilo z mojim pogledom na tiste, ki imajo otroke enega za drugim zato, da bo čimkrajši čas delo s plenicami, da se bodo otroci med seboj igrali in bo mama v miru kofetkala. Če si še tako zatiskaš oči tudi to žal obstaja. Ne vem sicer zakaj se tako trudiš prepričevati, da ne obstajajo ampak ok. Vsak lahko napiše kar se mu zdi.

Imej na hitro. en za drugim, še dva. Tale je že itak sinček edinček, pol bosta pa dva za družbo. In potem boš končno vedela kaj je bolje. Žal pa bo veljalo samo za tvoj eden in edini primer, ki ga ne moreš posplošit. In takrat boš doumela globino neumnosti postavljanja vprašanj, kakršnega si postavila.

Ne pa le nisi dojela kar sem želela povedati. Nikjer ne pišem o tem, da so taki vsi, ki imajo otroke enega za drugim. Imam najboljšo prijateljico z majhno razliko in so krasna družinica. To so si želeli in to imajo. Niso si pa tega izbrali zato, ker bo tako manj naporno.
Odgovorila sem le na eno sporočilo z mojim pogledom na tiste, ki imajo otroke enega za drugim zato, da bo čimkrajši čas delo s plenicami, da se bodo otroci med seboj igrali in bo mama v miru kofetkala. Če si še tako zatiskaš oči tudi to žal obstaja. Ne vem sicer zakaj se tako trudiš prepričevati, da ne obstajajo ampak ok. Vsak lahko napiše kar se mu zdi.[/quote]

Zdaj pa res ne vem katera mama ima več časa za kofetkanje tista, ki ima enega otroka ali tista ki ima zaporedoma 3 male otroke. Po moje lahko obe kofetkata z to razliko, da je ta prva dosti bolj spočita. Tudi če se otroci igrajo med sabo, še vedno obstajajo. še vedno moraš skrbeti za njih. Nič ni lažje!

Midva z bratom sva 17 mesecev narazen in ko sva bila še majhna se sponim da so vsi govorili da bi tudi oni imeli radi otroke ki se tako razumejo, saj sva se stepla ampak čez 5 minut pa sva se smejala. Še danes blizu 40 se skoraj da vsak dan slišiva.

Avtorica ti pa se mi zdiš tako razumna, (ne kot nekateri, ki pravijo če je za enega bo pa tudi za dva) da se boš znala odločiti in vsaka odločitev bo prava zate, pri nas sta 5 let narazen, sicer res ne moreta v vseh stvareh sodelovat, pri večini pa se ujameta. Je pa veliko odvisno od vzgoje in karakterja otroka.

Ne pa le nisi dojela kar sem želela povedati. Nikjer ne pišem o tem, da so taki vsi, ki imajo otroke enega za drugim. Imam najboljšo prijateljico z majhno razliko in so krasna družinica. To so si želeli in to imajo. Niso si pa tega izbrali zato, ker bo tako manj naporno.
Odgovorila sem le na eno sporočilo z mojim pogledom na tiste, ki imajo otroke enega za drugim zato, da bo čimkrajši čas delo s plenicami, da se bodo otroci med seboj igrali in bo mama v miru kofetkala. Če si še tako zatiskaš oči tudi to žal obstaja. Ne vem sicer zakaj se tako trudiš prepričevati, da ne obstajajo ampak ok. Vsak lahko napiše kar se mu zdi.[/quote]

Zdaj pa res ne vem katera mama ima več časa za kofetkanje tista, ki ima enega otroka ali tista ki ima zaporedoma 3 male otroke. Po moje lahko obe kofetkata z to razliko, da je ta prva dosti bolj spočita. Tudi če se otroci igrajo med sabo, še vedno obstajajo. še vedno moraš skrbeti za njih. Nič ni lažje![/quote]

Več časa, bolj spočita? Mislim, da število otrok tukaj ni bistveno. Če se otroku res posvetiš si utrujen in imaš premalo časa v vsakem primeru. Prosti čas si vzamemo, ker ga potrebujemo, da bi ga že pri enem otroku kar imeli pa ne.

Moja dva sta 10,5 let razlike. Razumeta se odlično. Midva sva si drugega sicer želela malo prej, vendar ni nikakor uspelo. Ko sva že skoraj bila obupana in naročena na pregled k ginekologu, nama je končno uspelo.
Starejši sin nikakor ni mogel pričakati dneva, da se mali rodi. Že takrat je bil ves ponosen in do danes, ko ima 17 let, se to še ni spremenilo. Mali sin, pa je tudi ves navdušen nasd strejšim bratom in ga hoče prav v vsem posnemati.
brez težav ju pustim sama doma, še skregata se ne.

Zdaj pa res ne vem katera mama ima več časa za kofetkanje tista, ki ima enega otroka ali tista ki ima zaporedoma 3 male otroke. Po moje lahko obe kofetkata z to razliko, da je ta prva dosti bolj spočita. Tudi če se otroci igrajo med sabo, še vedno obstajajo. še vedno moraš skrbeti za njih. Nič ni lažje![/quote]

Več časa, bolj spočita? Mislim, da število otrok tukaj ni bistveno. Če se otroku res posvetiš si utrujen in imaš premalo časa v vsakem primeru. Prosti čas si vzamemo, ker ga potrebujemo, da bi ga že pri enem otroku kar imeli pa ne.[/quote]

Ja saj ti si rekla, da tiste, ki imajo majhno starostno razliko jo imajo zato, da lahko kofetkajo.
Potem lahko mirne duše tudi rečemo, da imajo enega in čez sedem let drugega zato da lahko v miru kofetkajo.

Več časa, bolj spočita? Mislim, da število otrok tukaj ni bistveno. Če se otroku res posvetiš si utrujen in imaš premalo časa v vsakem primeru. Prosti čas si vzamemo, ker ga potrebujemo, da bi ga že pri enem otroku kar imeli pa ne.[/quote]

Ja saj ti si rekla, da tiste, ki imajo majhno starostno razliko jo imajo zato, da lahko kofetkajo.
Potem lahko mirne duše tudi rečemo, da imajo enega in čez sedem let drugega zato da lahko v miru kofetkajo.[/quote]

Jaz sem rekla, da ene izberejo to starostno izbiro z mislijo, da bodo tako imele več časa in to tudi povedo.

Ja saj ti si rekla, da tiste, ki imajo majhno starostno razliko jo imajo zato, da lahko kofetkajo.
Potem lahko mirne duše tudi rečemo, da imajo enega in čez sedem let drugega zato da lahko v miru kofetkajo.[/quote]

Jaz sem rekla, da ene izberejo to starostno izbiro z mislijo, da bodo tako imele več časa in to tudi povedo.[/quote]

A potem so pa one druge, ki imajo 7 ali več letno razliko boljše mame, ker tega ne priznajo javno?

Ljudje smo takšni in drugačni in na splošno posploševati je brezveze.

Jaz sem rekla, da ene izberejo to starostno izbiro z mislijo, da bodo tako imele več časa in to tudi povedo.[/quote]

A potem so pa one druge, ki imajo 7 ali več letno razliko boljše mame, ker tega ne priznajo javno?

Ljudje smo takšni in drugačni in na splošno posploševati je brezveze.[/quote]

Boljša je tista, ki o tem ne razmišlja. Posplošujete pa same zato, ker površno berete. Kaj točno te je zbodlo v mojem zapisu pa veš sama. Meni se ne da več.

Stara si 30 let in imaš lahko še 3 otroke, ne samo enga! Razlika v letih med sorojencema ni pomembna. Če se iamte radi, bo šlo. Imam sestrično, ki je mlajša od mene 5 let in 9 mesecev. Vedno sem jo imela rada kot sestro, dosti sem se z njo igrala, zelo sva navezani ena na drugo. (živeli smo v isti hiši). Nikoli nisem razmišljala o razliki v letih. Bolje sem se razumela z njo, kot njena sestra, ki ej 2 leti mlajša od nje.

Daj, imej še enega otroka, in razlika ni prevelika… Imaš ga lahko zase – oziroma za vaju z možem in za starejšega otroka. Starejša kot bosta otroka, bolj boš vesela, da imaš 2.

Ma, ne vem, jaz pa nobene ne poznam, ki bi se za majhno razliko odločila, ker bo “imela več časa”. Mislim, da ne dojameš tistega o času, šavrinka! Tako se odločajo, da bodo enkrat imele obdobje plenic, pol bo pa mimo in se bodo lahko posvetile drugim stvarem (recimo hribolazenju), ampak še vedno z otroki skupaj. Težje je, če ima en potrebo iti spat trikrat na dan, drug bi šel pa na Triglav!
To, da je pa z otroki na kupu lažje, je pa oslarija, ki jo lahko napiše le nekdo, ki ali sploh nima otrok, ali nima pred očmi celotnega obdobja življenja otroka (trije najstniki naenkrat, recimo), ki ima dva ali tri edinčke in je zaradi tega malček “fovš”, ker je skozi vpet, ker so interesi posameznega otroka povsem drugačni kot njegovega brata sestre, starejšega ali mlajšega recimo 7 let. In mora potem starš nadomestiti družbo, ki si je otroci zaradi razvojnih posebnosti v otroštvu ne zmorejo dati.
Vsako po svoje je naporno, nobeno ni bolj prav in nobeno ni bolj narobe. Vsaka mama dobi svojo porcijo!

Pri nas to ne drži. Hčeri, ki sta narazen 1,5 leta sta tudi veliki prijateljici in svetlobna leta daleč od sovraštva. Imamo tudi razliko 7 oz. 8 let. Vsi se lepo razumejo. So pa razlike v njihovih interesih, kar je meni povsem razumljivo.

Naj ponovim: imeti veliko maljšega oz. starejšega brata ali sestro ni isto kot biti edinec. Sem edinka in imam otroka z večjo starostno razliko in razlika je očitna. Jaz sem živela kot edinka, onadva pa živita kot brat in sestra. Ne moreš imeti treh edinčkov. Edinčka imaš lahko samo enega. Zato se mu tako reče.

Naj ponovim: imeti veliko maljšega oz. starejšega brata ali sestro ni isto kot biti edinec. Sem edinka in imam otroka z večjo starostno razliko in razlika je očitna. Jaz sem živela kot edinka, onadva pa živita kot brat in sestra. Ne moreš imeti treh edinčkov. Edinčka imaš lahko samo enega. Zato se mu tako reče.[/quote]

Ja, ampak imeti otroke na recimo dve leti je čisto druga pesem, kot na sedem let. jaz sem tudi edinka. Sama imam 4 otroke. Prvi trije so v dobrih treh letih, četrta je prišla k nam čez osem let. In ja, zadnja je na nek način edinka, čeprav ima sesrte in brate. Imam prijateljico, ki ima 3 otroke.21, 14 in 7 let. Ja in vsak od njih je neke sorte edinec. To priznava tudi ona, je pa iz družine, kjer je bilo 5 otrok na kupu.

Razlika je šest let in ni fajn

Pri nas isto, razlika 6 let, danes 10 in 16. Fanta se skupaj igrata (sobno košarko, karte, družabne igre, nogomet…). Oba imata ista zanimanja (nogomet, judo..) in sta velika prijatelja ter zelo povezana. Starejši veliko pomaga mlajšemu (naučil ga je smučat), skratka niti približno kot dva edinca ali še huje da bi si bila odtujena in se na polno kregala. Mlajši je s svojim prihodom starejšega “notranje” odprl, ker se mi je že pri 5-6 letih zdel preveč resen.

Jaz sem želela večjo razliko, mož je želel ostati pri edincu. Sva se zmenila in se odločila za drugega. Danes je mali naše sonce, ki nas nasmeji in zabava. Obema posvečava veliko časa, jima stojiva ob strani, ju spremljva na tekmah in pomagava pri šoli. No starejšemu zdaj že manj Če gremo kam z mlajšim, starejši še nikoli ni rekel, da ga to ne zanima, da je za ta male otoke. Starejši sin ima neverjeten posluh za mlajše otroke in sošolci mlajšega otroka našega starejšega prav obožujejo, ker jim nameni svoj čas, ko so pri nas na obisku.

Jaz bi se še enkrat odločila za tako razliko.