Spodaj tem o tem, koliko let sta hodila preden sta se poročila.

In je kar nekaj takih, ki so se poročili in zaživeli skupaj po treh, štirih letih zveze.

Meni se zdi to zelo, zelo tvegano. Jaz sem s fantom 2 leti, skupaj sva začela živeti po 1 mesecu. In ko se spomnim prvih mesecev…uf ni bilo lahko…vendar znosno, ker sva bila tako zaljubljena.

Pa me res zanima, kako zgleda, ko prvič zaživiš skupaj šele po poroki. Vaše izkušnje?

Sicer nisva poročena, živiva pa skupaj nekaj let.
Če bi me kdo vprašal, če bi se poročila, ne da bi skupaj živela vsaj eno leto – ni šans, saj šele tako spoznaš človeka, ne tisto, da si skupaj čez vikende ali kar tako. Meni bi se zdelo zelo tvegano.

To je zelo zelo nevarno početje! :)))))))

Ne vem, jaz sploh nisem poročen, skupaj 20 let, skupaj živela po 1 mesecu. Glede na to, da smo koruzniki zakonsko izenačeni, menim, da lahko rečem, da to ni nič nevarnega.

Veliko bolj bistvena stvar se mi zdi, da ljudje odgovorno in trezno razmislijo, preden imajo otroke. Poroka je samo pildek in ceremonija.

Nikjer ni garancije. Eni živijo skupaj po nekaj mesecih, eni po parih letih, vendar nikoli ne veš ali se ti bo izšlo. Po mojem to nima nobene veze s časom ampak bolj kako par skupaj funkcionira in dozoreva. Jaz npr. imam srečo, da iz možem skupaj rasteva in naju veselijo iste stvari, vendar šele sedaj. Na začetku smo gradili hišo, nato so prišli otroci, zdaj pa sva končno našla tudi čas zase in naju veseli od pohodništva od smučanja, kolesarjenja, motorista….lahko pa bi se nama poti razšle. Mene bi veselilo npr pohodništvo on bi cel dan ležal na kavču in slej kot prej bi si postala odveč oziroma ne bi imela skupnega jezika. zato res menim, da ni važno kdaj zaživeti skupaj, ampak kako skupaj skozi življenje dozorevamo. Eni imamo srečo, drugi pač ne.

tbb – jaz se strinjam z Vami!

Midva sva bila skupaj 6 mes., ko sva sla skupaj zivet! Letos bova skupaj 15 let, funkcionirava krasno, lep odnos, en druzga spostujeva…imava dva majhna otrocka!

Letos mogoce pade tudi poroka:-)

Z bivšim sva bil par nekako 3 leta, ko sva šla ” na svoje ” . Je bivši z razlogom. Nikakor se nisva ujela od jutra do sutra……………….nikakor.

Z mojim zdaj sva to tudi dala skoz, ampak je bilo veliko komromisev, prilagajanj z obeh strani. Deluje brez večjih problemov že 20+ let. Brez timbra – bi rekli primorci. Za ostale pa prevod – brez podpisa pri pristojnih ustanovah, da o cerkvenem žegnu ne govorimo.

Jaz se strinjam. Moji starsi so zaceli ziveti skupaj sele po poroki in do sedaj, ko sta oba v penziji in otrok ni vec doma, lahko recem, da sta skladna. Ker sta pac prevec razlicna. En je npr.tisti tip, ki bi bil kar naprej doma, drugi kar naprej okrog. Pa ko gresta na morje, bi se en prazil na soncu in zvecer okoli lazil po ogledih, drugi pa lepo v sencki dremal in zvecer na sprehode hodil. Otroci smo morali celo zivljenje gledat neskladnost in kreg, ker se je vedno bilo treba dogovarjat glede vsega. Na stara leta sta sele toliko dozorela, da se znata prilagoditi en drugemu, skleniti kompromise pravocasno, sedaj sele, ko ni pritiska druzine, ko se lahko posvecata samemu sebi. Tako da ja, vsaj en mesec je treba zivet skupaj. Poznam tudi take, ki so si tako razlicni glede pospravljanja oz.nepospravljanja, pa so zaradi tega sli narazen. Fajn je preveriti, kako funkcioniras skupaj, se predno pridejo otroci.
Jaz sem k sreci z mozem kompatibilna in sva po enem letu hodenja skupaj zazivela, po sedmih letih pa porocila. Problemov glede tega ni, saj se tudi skupaj razvijava in nasploh delujeva kot ednina. Individualnost se z zivljenjem skupaj tako zminimizira, da postanes eno.

4leta sva hodila,potem poročila,vmes pred tem pa parcelo kupila in hišo zgradila.

samo če je prava ljubezen se ostane skupaj

brez filozofije

vsak par zase ve

Hodila dve leti in pol, potem se poročila, zaživela skupaj, prvič sexala, zdaj sva skupaj že dvajset let. Še vedno se počutim mladoporočenka.

Jaz sem spodaj napisala, da sva hodila 4 leta, se poročila in po poroki začela živeti skupaj. Takrat drugače ni bilo mogoče. Jaz nisem v 4 letih niti 1 x prespala pri njegovih starših, ali da bi šla skupaj na morje. Mami je rekla, po poroki in pika. In ni bilo debate. Da bi pa živela na koruzi, ni najmanjše šanse.

Danes sva poročena 30 let, otroka sta odrasla, midva pa vandrava naokoli. Poznava se celo življenje, sva iz iste vasi, starši se poznajo, in ko sva začela živeti skupaj, ni bilo presenečenja. Že od začetka sva vedela, da sva za skupaj. Seveda je bilo težko, ko sta bila otroka majhna, pa hiša, pa služba, pa vrt, pa pomoč staršem. Ampak sva vse sfolgala in danes neznansko uživava.

Vse je odvisno od osebnostne zrelosti obeh. Midva z možem sva se na videz spoznala že v srednji šoli, hodila sva 4 let, od tega sem bila jaz 2 leti odsotna zaradi izpopolnjevanja v ZDA. Šele po poroki sva se preselila v manjše stanovanje, ki so ga imeli moji starši in skupaj zaživela. Nikoli nisva bila zaljubljena, sva se pa vedno neizmerno ljubila. In se še sedaj. Imava 5 krasnih otrok, svojo hišo, oba imava svoji firmi. Oba potrebujeva veliko svobode in jo tudi imava. Nikoli nisva hodila skupaj kot rit in srajca. Vsak od naju ima svojo krasno družbo, oba športava, dnevno smo z otroki v naravi, ogromno skupaj ustvarjamo. In če bi se še enkrat odločala, bi se enako odločila. Je pa res, pred poroko sva oba vsaj eno leto ali več živela sama in se takrat naučila samostojnega življenja, se pravi, da oba obvladava vso gospodinjstvo, hišo sva tudi kar precej sama naredila, predvsem notranjost je sad lastne ustvarjalnosti.
Nič ni tvegano, če moža prej ne poznaš, če ga seveda dobro poznaš kot osebnost, če se med hojo v dvoje res dobro spoznata preko resnih pogovorov in veliko skupnega dela, ne pa samo da se smejčkata drug drugemu in sta nalimana drug na drugega. Če ni pri obeh zadostne stopnje ujemanja, če nimata čim več vrednot skupnih, če nimata skupnih pogledov na partnerstvo, vzgojo otrok itd., je vseeno, če od prvega dneva skupaj živita.
Človek mora biti za zakon predvsem osebnostno zrel in nama so pri tem pomagale kar težke osebne preizkušnje v življenju. Zakon ni hec, ampak resno dnevno izkazovanje dejanj ljubezni.

Identična zgodba najini, samo da sva midva hodila dve leti in sva zdaj zelooo srečno poročena več kot deset let.