Hoj!
Prvo ko prvo, tisti ki mislite pisat, da film ni za nikamor in da ni vreden ogleda…ne rabim vaših odgovorov-hvala!
Sedaj pa, 15. aprila 1912 je potonil Titanik. In jaz si po 10 letih res želim spet videti film Titanik (nekako tudi zato, da se neako spomnim na ta dogodek) pa me zanima kje bi ga lahko videla. Mi je kar žal da ga nisem pogledala na Planetu, žal nisem vedela da so ga predvajali, ogled za nazaj pa imam samo za 1 teden. Tudi mislila sem ga že kupiti prek Google playa, pa ni podnapisov, in kljub temu da mi angleščina ni tako tuja, bi raje videla z podnapisi.
Se bo kje predvajal?
Hvala za odgovore in Lp

Cinemax 15.4.21

Pa komu se zdi ta film brezvezen in nevreden ogleda??! Zame je najljubši in čudovit film. Titanik<3

V knjižnici si ga lahko izposodiš. Zdaj so spet odprte.

Gledala sem ga že večkrat,ampak dandanes se mi pa zdi tista scena,ko Jack umre v vodi-neumna. Gospodična Rose bi pa mu lahko dala prostor na omari in se revež ne bi vtopil.
Fian Rose je vso omaro zasedla sama,Jack pa je zmrznil.

Tega se ni spomnila gospodična Rose, ampak režiser (ali pa scenarist), saj je to vendarle film. Dvomim, da sta Rose in Jack resnični osebi, saj bi sicer o tem pisalo, kljub temu, da je osrednje dogajanje resnično. Nenazadnje, če bi Jack v filmu preživel, ne bi bila to takšna srce parajoča zgodba in film.

Ta prizor je bistvo sporočila celega filma. Je opomin, da je ogromno ljudi izgubilo življenje, da je ogromno preživelih izgubilo svoje ljubljene, ter da se je mnogo ljudi tudi žrtvovalo, da so rešili svoje ljubljene. Če bi v filmu oba preživela, gledalci tragedije samega dogodka ne bi tako doživeli in začutili. Glavna igralca, s katerima so se poistovetili in ju doživljali, bi srečno živela do konca svojih dni, vse ostale žrtve bi pa pistale samo neko ozadje, številke brez imen, nepovezane z njihovimi čustvi. Tako pa so (smo) vso tragiko bolj doživeli. Zato je bila smrt enega ali drugega od niju nujna. Morda bi si lahko izmislili kakšen malo bolj prepričljiv in smiselen prizor, kakšno situacijo, kjer res ni bilo možnosti, da bi se oba rešila, ampak srečen konec za oba bi zelo zmanjšal kvaliteto filma.

Ta prizor je bistvo sporočila celega filma. Je opomin, da je ogromno ljudi izgubilo življenje, da je ogromno preživelih izgubilo svoje ljubljene, ter da se je mnogo ljudi tudi žrtvovalo, da so rešili svoje ljubljene. Če bi v filmu oba preživela, gledalci tragedije samega dogodka ne bi tako doživeli in začutili. Glavna igralca, s katerima so se poistovetili in ju doživljali, bi srečno živela do konca svojih dni, vse ostale žrtve bi pa pistale samo neko ozadje, številke brez imen, nepovezane z njihovimi čustvi. Tako pa so (smo) vso tragiko bolj doživeli. Zato je bila smrt enega ali drugega od niju nujna. Morda bi si lahko izmislili kakšen malo bolj prepričljiv in smiselen prizor, kakšno situacijo, kjer res ni bilo možnosti, da bi se oba rešila, ampak srečen konec za oba bi zelo zmanjšal kvaliteto filma.
[/quote]

Nekaj dni je zadoščalo, da je spremenila tok svojega življenja: iz tistega, kar jo je dušilo, je (ob Jackovi pomoči in spoznanju, da je lahko odnos dveh drugačen) odklopila stara pravila, stare vzorce in svojce, ki so jo izkoriščali za ohranitev svojega statusa.

Kljub vsemu je živela naprej in doživela marsikaj, spoznala drugega človeka in z njim imela potomstvo. A imela šele v drugi dimenziji možnost nadaljevati zgodbo tam, kjer je bila prekinjena…

In zdaj bodo tisti, ki jim ni vseeno zame, šli na juriš, da me spravijo k pameti. 🙂