Boom preberi še kašno drugoa zgodovinsko bukvo, ne samo tiste, ki jih je izdajala komunistična partija in kasneje LDS.

Berem tudi tujo literaturo, za katero pa ne moreš reči, daje sponzorirana od LDS ali KP.

Pa ti? Bereš samo tisto, kar sponzorira katoliška partija? Ali sploh kaj bereš ali samo svojega župnika poslušaš?

Tvoja vera v delovanje matere cerkve je zelo majava. Izražaš velike dvome v njene posvečene predstavnike in zanikaš, da so njihova dejanja od svetega duha navdahnjena. V to, čemur ti praviš okupacija, je Slovence spravil že leta 1919 Dr. Anton Korošec. Zaradi tega se boš sigurno dolgo cvrla v peklu.

Mati božja je, seveda zaupanja vreden vir informacij. Namesto, da napoveduje kje bo več ali manj mrtvih, bi vsa ta klanja raje preprečila.

lepo prosim , zresni se že enkrat!!!!

Na vpletanje Cerkve, domobrancev, II.svetovne vojne, poveličevanje komunizma in ne vem še kaj vsega, ne bom odgovarjal, ker nima nič s to temo, in je mimo. Preostane še nekakšno trapanje, da so ti ljudje s to deklaracijo bili za mir. Naj vam malo osvetlim dogajanje takrat.

Decembra 1990 so Slovenci na plebiscitu z ogromno večino odločili, da Slovenija postane samostojna. Demosova vlada je to hotela izpeljati na miren način. Jugo politiki in generali pa so že od začetka teh prizadevanj za osamosvojitev (se pravi pred 6.2.1991) grozili in rožljali z orožjem, za katerega je tako večino sredstev prispevala Slovenija. Če bi ti podpisniki bili za mir, bi Jugo generalom in politikom razložili, da smo se Slovenci kot samostojen narod odločili za svojo samostojno državo in da želimo izpeljati osamosvojitev na miren način, da se razidemo kot prijatelji in bi pač tem generalom naslovili deklaracijo za mir. Naslovnik te “deklaracije za mir” je bil napačen.

Ker so jugo generali nadaljevali z rožljanjem in grožnjami, je Demos moral začeti ustanavljati slovensko vojsko. In podpisniki so ravnali proti volji ljudstva in so hoteli preprečiti to oborožitev in osamosvojitev. Če bi jim to uspelo, bi šli v osamosvajanje neoboroženi in bi potem na naši strani bilo ogromno žrtev. Tako se na podpisnike ne da gledati drugače kot na srbske kolaborante in na kvizlinge. Pa tudi drugače so ti ljudje nezadovoljni s samostojno slovensko državo. To so po osamosvojitvi tudi večkrat izražali.

Zanimiv je bil še post od Tonija1964, v katerem na koncu ugotavlja, da se ne bi osamosvojili, ker je bila jugo armada bolje oborožena in so jo vodili idioti. Ravno to je še dodatna vzpdbuda za osamosvojitev. In tudo kaže na hudo kolaboracijo podpisnikov, ker so hoteli preprečiti oborožitev slovenske vojske in tako Slovenski narod izpostaviti masakru. Čisti kolaboranti.

Živimo bolje in mirneje kot smo kdajkoli v katerikoli Jugi.

Kučan in co. so bili proti osamosvojitvi (Kučan do zadnjega do prvih volitev) in seje niso zapustili zaradi kakšni nacionalnih vzgibov, pač pa zaradi dogajanja v Sloveniji, ki ga niso mogli preprečiti. Zaradi Kučana in drugih takrat vidnih tovarišev, bi še danes hodili na seje KPJ v Beograd.

Tokrat ni kaj dosti za dodati le kolaborant zamenjaj z izdajalcem , se ta beseda bolj poda delovanju takratne politične elite.

Tudi beseda kolaborant je na mestu, ker so Jugo politiki hoteli preprečiti osamosvojitev preko Kučana in co.

Pozabljaš, da bila takrat Slovenija še del juge, in da je bila ZKJ ena stranka za celo jugo.Zato izdaja, je bolj primerna beseda.

Narod se je z visoko večino odločil za samostojnost in vsaj jaz se takrat nisem več čutil v SFRJ. 26.decembra 1990 Slovenija ni bila več del SFRJ z razglasom rezultatov plebiscita v parlamentu. Tudi država Slovenija s svojimi organi se je že začela formirati, saj se ni mogla 25.junija v enem dnevu. 25. junij je bil samo formalni konec Slovenije v SFRJ tako s proslavo dan prej kot zaključek osamosvojitvenih aktivnosti. Februarja 1991 KPJ sploh ni bila več stranka v Sloveniji, ker ni sodelovala na prvih večstrankarskih volitvah, pač pa KPS. Ostajam pri kolaboracija. Kolaborirali (sodelovali) so z Jugo oblastmi (bolj srbskimi), da se osamosvojitev ne bi izpeljala. Ena od teh neuspelih akcij je bila “deklaracija za mir”.

Ker je vse to tvoje natolcevanje (kot tudi od uradnega glasila slovenske katoliške partije) bolj kot ne odvračanje pozornosti od krvavega delovanja RKC in njene podpore fašizmu in nacizmu in njenih pred in med WWII, je primerjava enega in drugega še kako na mestu. Če boš na to odgovarjal ali ne, mi je pa čisto vseeno.

Obstaja velika razlika med (če temu tako rečemo) kolaboracijo podpisnikov Deklaracije za mir in kolaboracijo RKC in njej naklonjenih strank med vojno: za razliko od prvih, drugi niso:

– ustanavljali lastnih vojaških enot za boj proti TO
– delali spiskov in ovajali drugače mislečih pripadnikov lastnega naroda jugoslovanskim oblastem in JNA ali svoje somišljenike javno pozivali k takim dejanjem
– spreminjali lastnih zgradb in prostorov v vojaška gnezda, mučilnice in posiljevalnice

Zato se lahko taka in podobna dejanja smatrajo le kot povzročanje zmede in negotovosti pri nasprotni strani s političnimi instrumenti in jih lahko štejemo le v dobro, ker so prispevala ko doseganju ciljev z manj žrtvami in gospodarske škode kot bi jo lahko bilo drugače.

Kar se tiče slovenske vojske, spet nekaj nabijaš na pol. Ta je nastala iz TO, ki je že davno prej imela lastno organizacijo in oborožitev in je tudi bila precej neodvisna od JNA. Na tak način je vojsko mnogo lažje ustanoviti, kot bi to bilo iz nič (kar je bil primer ustanavljanja partizanov). Delna zasluga gre torej prejšnjim slovenskim oblastem.

Seveda je ob vsem tem treba odgovoriti tudi na naslednja vprašanja:

1. Kako je možno, da se v državi (prej republiki) s tako totalitarnim vodstvom kar na enkrat ustanovijo gibanja in stranke z drugačno politično usmeritvijo od uradne?
2. Kako je možno doseči takšno narodno enotnost glede osamosvojitve, če bi vodstva strank imela v resnici tako diametralno nasprotne poglede na osamosvojitev? Že iz dogajanj v WWII, kot tudi drugih izkušenj vidimo, da v takem primeru ni nikoli tako.

V tistem času smo bili po večini vsi za osamosvojitev, tako levi kot desni, kajti z Jugoslavijo je bilo neformalno konec že leta 1980 in je zadeva lezla iz decentralizacije, ki je bila dosežena z ustavo leta 1974 (in Srbom ni nikoli ugajala) v ponovno centralizacijo in srbsko diktaturo. Marsikdo od nas se je osamosvojitev tudi tako ali drugače boril. Vsekakor pa se nihče ni boril ali zavzemal za to, da bomo en totalitarizem zamenjali z drugim, ki ga to pot ponuja črna stran ter državo tako politično kot ozemeljsko in lastninsko predali v njene roke. Me pa prav zanima v kateri cerkvici ste takrat od strahu stiskali svoje riti vi, ki se zdaj tako junaško oglašate. Seveda, če ste takrat sploh že zlezli iz plenic.

Po moje je izdajstvo, da obelodaniš nekoga, ki dela na skrito. Pri nas pa ni bili tako, plebiscit je bil razpisan z znanim datumom in izpeljan javno z mednarodnim monitoringom, datum in razglasitev rezultatov je bila javna, datum razglasitve slovenske države je bila znana, proslava v glavnem mestu, tu ni bilo nič skritega. Definitivno kolaboracija.

Kolaborantom iz deklaracije za mir ni bilo treba ustanavljati enot proti TO, ker so njihovi dedje pripeljali celo tujo vojsko z pobitjem poveljnikov prve slovenske vojske med II svetovno vojno (po AVNOJ-ju v letih 43 in 44). 1991 je bilo treba samo preprečiti ponovni nastanek slovenske vojske.

Spiski in likvidacije bi nastali, če bi osamosvojitev spodletela.

Res obstaja razlika med kolaboracijo RKC in kolaboracijo iz osamosvojitvenih časov, ker kolaboracije RKC ni bilo. Opozarjala pa je na komunistično nevarnost. Kolaboracija “mirovnikov” pa je stvarna in dokumentirana.

Na prvo tvojo točko je odgovor preprost, pač dogajanja Juga ni mogla preprečiti brez sile. Slovenija je bila gospodarska lokomotiva Juge.

Druga točka. Demos je imel večino.

Podporniki levih strank so gotovo bili za osamosvojitev, vodstva teh strank pa ne. Te stranke so se itak obdržale zaradi stalnega blatenja demosovih strank in poveličevanja teh starih komunističnih strank (Delo, Dnevnik, TV, …). Od tu neskladje med volilnim telesom in strankami. Tudi levo usmerjeni so čutili odpor do Jugoslavije, vodilni iz levih strank pa so uživali privilegije in se jim iz SFRJ ni mudilo.

Bravo Bonaflek

Sam bi težko bi napisal bolje. V celoti se strinjam s tabo, zelo dobra analiza.

A.

Samo majhen popravek, spiski so obstjali, Bogu hvala pa do uporabe le teh ni prišlo.

1) Če pogledaš zgodovino strank lahko ugotoviš da so nastale z veliko podporo komunistov oz. so jih kar sami ustanovili.Z raznimi padalci v strankah so rušili enotnost v njih in s tem so lahko tudi lažje vladali tudi po osamosvojitvi.Moram priznati da so si zamislili in izvedli lep načrt kako na tiho prevzeti oblast. Samo niso računali na bumerang .

2)Slovenci smo imel že čez glavo drugih , ki so odločal v našem imenu, zato smo se tudi tako enotno odločili da gremo na svoje. Nismo pa pričakovali takšnega napada RKC, ker pa to eni podpirajo drugi pa ne je prišlo zopet do razkola, ki se zlepa ne bo zacelil.

Pa še to . Zasluga prejšnega vodstva pri TO je samo ta da je dovolilo tiho razorožitev TO. Vse ostalo je zasluga ljudi ki so bili z mislimi že v samostojni državi in so vedeli da potrebujemo vojsko neodvisno od JLa.

Dvomim, da so stranke nastale s podporo KPJ, bolj KPJ ni več mogla obvladovati situacije. Albanci se že 10 let upirajo, Miloševič, velika Srbija, Slovenija… Strinjam se, da so nekatere nastale tudi s člani KP. To pa zato, ker si moral biti v KP (bila je edina možna stranka v enopartijskem sistemu) , če si se hotel ukvarjati s politiko takrat. Ne strinjam pa se z mnenjem, da je KP želela tak večstrankarski sistem in osamosvojitev Slovenije. Sam nimam problemov s sprejemanjem bivših komunistov, ko delajo v dobro Slovenije.

V drugi točki pa ne razumem prav kaj ti je RKC spet storila hudega. Kakšen napad RKC? Lahko bolj objasniš tvojo misel, prosim. Sploh pa mislim, da si spet zašel daleč od teme. Kot ponavadi. Je pa RKC odigrala ključno vlogo z za priznavanje nove slovenske države.

Pa še to. Orožje za slovensko vojsko med osamosvajanjem ni prišlo samo iz tihe razorožitve TO. Sam menim, da je bil tisto le manjši del.

Moram reči, da res ne vidim povezav tvojih odgovorov in mojih vprašanj. Glede na to, da jih vidiš ti, se sprašujem, če ne gre pri tem za kakšne učinke cerkvenih kadil.

Kolaboracija RKC s fašizmom in nacizmom je še kako zabeležena: s podporo prihoda fašizma na oblast v Italiji, prisego lojalnosti nemških škofov nacizmu, pri nas pa z udinjanjem Rožmana tako Italijanom kot Nemcem, njegovim delovanjem, pismi hvaležnosti in hujskaškim govorom.

Vsekakor pa ne morem očitati kolaboracije mariborskemu škofu, ki je Nemce postavil pred vrata, ko so prišli k njemu z idejo ustanavljanja domobrancev po zgledu ljubljanske pokrajine, kot tudi ne primorskim duhovnikom, ki pa nikakor niso delovali v skladu s takratnimi načeli RKC.

Demos je imel večino. To je res. Vendar sta se kasneje tudi izkazala ves njegov blišč in beda. Le kako, da je to svojo večino tako hitro tudi izgubil?

Za osvoboditev pa se lahko v veliki meri zahvalimo tudi tem dejstvom, da smo v celotni jugo moriji bili na spisku prvi, se pravi v času, ko je vladala tudi med pripadniki JKA še velika konfuznost ter delovanju slovenskih sposobnosti uporabe medijev. Kdo ima zaslugo za medijsko vojno in s katere strani prihaja, se ve, čeprav ga danes niti slučajno več ne vem kako ne cenim.

Čudno. Mati božja pa nič o tem.

Vidva se kar tolažita s tem, kako se je Slovenija z orožjem v rokah uprla Jugo armadi. Verjetno pa noben od vaju ni bil osebno zraven.
Ker drugače bi opazila, da tedanja TO ni bila sposobna pravega odpora. Tistih nekaj deset policistov specialcev je v bojih naredilo skoraj toliko, kot celotna TO.
Vojna je bila izborjena na političnem področju. Predvsem z igranjem na karto mirnega odpora in samoobrambe. Če bi enote TO z orožjem napadle kasarne in enote JNA, se vojna ne bi končala v desetih dneh. Morala v enotah JNA je bila resda nizka, ker so bili njeni člani razdvojeni. V primeru direktnega napada na te enote, pa bi prišlo do njihovega poenotenja zaradi samoohranitvenega nagona. In v tem primeru bi vojno definitivno izgubili.
Najučinkovitejši ‘bojevnik’ za samostojno Slovenijo je bil Jelko Kacin. Vojno smo dobili s pravilnim doziranjem informacij medijem in ne z orožjem.

Ah, dej no. Vojno smo dobili, ker so vsi župniki in benalfek molili za osamosvojitev :-)))))))

Če slučajno ne vidiš mogoče slišiš , da pred vsakimi volitvami dobimo novo stranko , ki ji uspe dobiti vsaj nekaj glasov mogoče pride celo v parlament vse to pa z namenom da ukrade glasove desnici. Če slučajno misliš da pri nas ni več komunistov , ker so se pač preimenovali , se pa motiš.V ZKS so pripravili več scenarijev razpada juge vse z namenom da sami obstanejo.Najlažje je z kvazi desidenti ustanoviti stranko oz bypas stranke ,ki jih po uporabi zavržeš oz. pridružiš. Vsaka od teh strank ima določeno politično pot pač glede na to komu piha na dušo.Sami so za primer da bi zmagala juga pripravili mirovniški pamflet s katerim bi po potrebi mahali pred obrazi. to je tvoja tako imenovana kolaboracija. Bolj boleče pa je njihovo metanje polen na vsakem koraku na poti k osamosvojitvi čeprav so se na koncu najbolj trkal po prsih kako so prav delal.To pa je zame izdaja interesov SLO.Ne pozabi osamosvojitev je 25.06.1991.Šele po tem datumom je kolaboracija z okupatorjem JA.

Preje se RKC ni vpletala v vsakdanjik ljudi sedaj pa hoče v vseh zadevah imeti zadnjo besedo. Slovenija ni Poljska kjer ji je to uspelo.

Tisto s scenariji je smešno razmišljanje partije in kaže na kolaboracijo. Nikoli niso bili s srcem za domovino. Tudi še danes niso.

Pa tudi v bivši člani KP niso bili vsi s srcem komunisti. Pač bili so v stranki, ker je bila to edina možna stranka takrat. Ni bilo druge možnosti. Partija je res smešno razmišljala.

“Deklaracija za mir” 6.2. pa ni bil nobeden mirovniški pamflet za primer, da bi Juga izgubila, ker takrat je JA še bila pri nas in se ni hotela mirno umakniti iz Slovenije, čeprav ji je Demos to predlagal. Tako je bilo treba oborožiti slovensko vojsko, da se uresniči plebiscitarna volja. Boss, o II.svetovni vojni, mi lahko govoriš kar češ, toda osamosvojitev sem sam spremljal in sem videl kaj se je dogajalo. KPS je v tem času sodelovala s centrom v Beogradu (izvajala je njihove ukaze), da se plebiscit ne udejani v praksi. Ta deklaracija je ena od teh aktivnosti in skoraj bi uspela v takratni skupščini. Šlo je za par glasov, kar je Demos imel večine. In takrat je KPS že delovala proti volji naroda, ker je narod Demosovi vladi naložil izvedbo osamosvojitve s plebiscitarno odločitvijo. To ni moja teza o kolaboraciji, ampak je to dejstvo. Vprašanje je samo, kdaj ga boš sprejel. Takrat bi KPS že morala delovati v skladu z voljo naroda in pomagati pri osamosvojitvi. In polena so metali pred, med in po osamosvojitvi. To delajo še danes, ko potomci preprečujejo kakšne nujne stvari za Slovenijo. Samo, da se ohrani kaj iz socializma. V bistvu zavirajo razvoj Slovenije. Svoje upe pa polagam v Boruta Pahorja, ki se zdi najbolj trezen na tako imenovani “levici”. Upam, da se bo pokazal, da je iz pravega testa, ko bo to potrebno.

TO je premagala JA, ker se je borila s srcem za domovino, vedela je kaj hoče. Odpor ni bil gandijevski, ampak so bili tudi intenzivni spopadi.

Je pa res, da so Demosovi politiki izdelali dober načrt, ki je tudi z Božjo pomočjo uspel. In Kacin je bil eden od odličnih akterjev osamosvojitve (poudarjam eden od). Janša kot obrambni minister, Petrle in Rupel (bolj Petrle kot Rupel) za priznanje v mednarodni skupnosti, Krkovič operativa, in še in še. Bravo.

Veš, tvoj post je kar smešen. Najprej praviš, da TO ni bila sposobna upreti se JA, potem pa rečeš, da je Kacin najbolj prispeval k osamosvojitvi. Zanimivo, Kacin je na tiskovnih konferencah največ govoril o vojaških operacijah TO.

Pa še to, TO se je samo formalno imenovala TO, v resnici je bila že začetek slovenske vojske. Tudi orožja je imela več kot ga je imela TO. Kučan je preprečil oborožitev TO z orožjem TO, ker je z odlokom maja 1991 (samo mesec pred vojno) ukazal, da se orožje TO vrne JA. Če to ni čista kolaboracija?

Morda res nisem bil v boju, sem pa s srcem za domovino in tudi naredil sem kar je domovina od mene zahtevala (ti in Kučan pa niti tega niste) in tudi v boj bi šel če bi bilo treba.

Tisti smešni scenariji so se uresničli , ker pa za uspešno delovanje rabiš ekonomsko moč so preje prevzeli slovensko gospodarstvo.Verjemi ali ne vendar če bi hoteli da obstanemo v jugi bi bila naša cena iztopa veliko hujša če bi nam sploh uspelo. Oni se niso borili za Srbe ampak zase. Zato ni govora o kolaboraciji o izdaji ja . Slovenija je bila v opomin ostalim kaj se lahko zgodi, Hrvati in Srbi pa so se itak že dogovorili o razdelitvi Bosne. Na srečo so delal račun brez krčmarja.