Sem res jaz tako nesposobna mama ali kaj. Otrok še v šolo ne hodi, pa sem že sita tega, da je vedno vse tako, da odgovarja otroku.

Rada bi šla na nek sprehod kilometer ali dva, pa se otrok po 200 metrih dere, da noče več dalje.

Šli bi kam, pa spet je to otroško igrišče ali pač nekaj otroškega.

Šla bi se kopat, ampak ker otroka ne moreš pustiti samega, spet odpade, samo zraven si lahko.

Varstva razen vrtca nimava, ko je z njim oče, hitim pospravljati, prati ali pač kaj za gospodinjstvo.

Imam občutek, kot da se sploh ne znajdem, da se drugi znajo dosti bolje zorganizirati.

Ciganom ga prodaj.

Res je, da ko imas enkrat otrika, se ti zivljenje popolnoma spremeni in se prilagodi otroku.

A otrok ji tvoj gospodar!

Nauci ga, da se mora tudi on kdaj prilagoditi tebi.

Ok, greste na igrisce, fino. Naslednji dan pa greste na spregod, jer boste jutri spet sli na igrisce.

Ok, hoces na igrisce. Gremo. Ampak jutri hocem jaz na sprehod in bomo sli na sprehod. Vceraj smo bili na igriscu, je bilo po tvoje, danes gremo na sprehod, bo po moje.

Otroci so nevede sebicni in hocejo vse kakor njim pase, ti si ta, ki mora otroka oblikovati, ga bos v sebicneza ali v zrelo in zdravo osebo?

Zakaj se ne morete it kopat? Ne štekam.

Greš na izlet, sprehod, kjer je kje na poti tudi igrišče (saj so skoraj povsod). Greš z otrokom v vodo, mož gre plavat, ko se vrne, greš plavat ti, mož prevzame otroka. Itd. Ja, se prilagodiš, ampak tako, da da je za vse fajn.

Je pa tako prvih par let, dvakrat pomežikneš in še prosila ga boš, da gre kam s tabo.

Ja punca, če si otroka priporinila z orgazmom ali pač brez, ta je zdaj tu! Spet ena ki je noge narazen dajala, ne pa si družine želela. In to nekomu, ki si niti zaščite ni znal nataknit.

Dobro. Gremo zdaj dalje. Kar je, pač je. Prilagodi se delno, delno se pač mora mulc. Tu ni dileme. Pri nas smo sicer na vasi, pa v hribih, visokih hribih, reciva več kot polovica triglava, zato je prilagajanja veliko manj. Sosed je kmet, na vasi so otroci zunaj, zato vsi vse popazimo če je treba. Jaz imam tri, pa ti povem da tako malo prilagajanja kot sva ga imava s tamalo punčko ga še nisva imela z nobenim drugim otrokom. Pač če hočem grem na jezero, mulce vzamem s seboj, če nočejo pokličem varuško pa grem sam. Če nočejo peš z menoj na sprehod, jih dam za pol ure k sosedovim, pa grem na sprehod. Če noče jest pizze, pač ne gremo v pizzerijo, ampak gremo domov, kjer oni pojedo juho, midva z ženo pa pico naročiva. Dej prilagodi se no malo. Samo noge narazen dajat, sicer pa nič ampak čisto nič drugega

No, tega je polno, ko so otroc krivi, ker f mat ne more 😅😅😅😆🤣🤣🤣😆😆😆😆😆☺️☺️☺️☺️ Lambr loh nastavim, oa nisem stara nama, ki vam bo confort zone odnašala. Kaj vaši sončki pol šele iz kketk počno 😆😆😆😆😆😆 Pošlatat na pravo noto, ker jim po zakonu zdej ne morte niti za tasladke počakat. Mate nevzgojeno sonckasto Uredimo pol ostali, na lep način s spoštovanjem, ko sw kot slednjega pač pridobijo. 💏

Če pa opozicija podpora, trenutno prav nikogar, ker imamo na vidiku že 4 svobodne davke, ne vem kaj reči. Svobodni solidarnostno, smo na vsaj sto neto plače. Kaj komu govorit z miljoni gospodarstva, ko ga ne briga za preživetje, kot he sam povedal. Solidarnostno se ne strinjam, ker vi solidarnostno, iz ne vašega žepa, ne vzemite. Iz mojega oa tudi me boste!

Hmmmm…. ja, tako je, kadar imaš otroka oz. dokler je majhen. Vem, da si to že 100x slišala in še 100x boš, ampak kaj si pa mislila, da bo? Da mu enostavno vzameš baterije ven, ko se ga naveličaš? Resno sprašujem, ker na to vprašanje nikdar nihče ne odgovori. Resnično me zanima, kako ste si starši kot ti predstavljali starševstvo.

Ko bo otrok star 11,ali 12 let bo lažje. Takrat bo že lažje sam ali prehodil več poti. Sicer otrok bo tvoj do smrti in skrb zanj bo vedno. Temu se ne boš izognila. Vsi smo to doživljali in ni tako hudo kot se zdi. Vsak par sanja o družini, otrocih resnica pa je, da je to najtežja služba in to 24 ur. Meni ni problema, ker sem se dobro pripravila na otroka, še celo hudo mi je, ko vidim kako hitro rastejo. Ljudje smo vse sorte, takšni, ki imamo otroke in nas niti malo ne moti, da nimamo kao svobode in takšni starši, ki bi si želeli, da se že kot dojenčki sami previjejo in nahranijo, ker mamica bi rada počivala in se sama sprehajala. Kje vam je res bila pamet, da se niste pripravili, da z otrokom pride veliko odrekanja, prilagajanja in predvsem skrbi. Res se mi smilijo otroci, če vas tako tišči, da niste svobodni, otroci pa čutijo, da so vam odveč. Nehajte že enkrat samo jamrat in rajši uživajte, ker otroci res hitro rastejo in 123 pa se že selijo k svoji usodi nasproti.

Tako gre čisto OK. Dejstvo je, da otrok ni gospodar – razen če ga vidva naučita to biti.

In tudi predšolski otrok gre lahko na veliko bolj resen pohod kot omenjaš, pa tudi v hribe. Ja bo utrujen, bo tečen od utrujenosti, bolele bodo noge, mogoče stakne kakšen žulj… a se bo privadil in potem bo OK. Pa še marsikaj bo s tem narejenega za njegovo zdravje kasneje.

Si pač nesposobna vzgajat svoj naraščaj, kot večina novodobnih staršev. Dajte naredit uslugo svetu in se sterilizirajte.

Moje mnenje:

Pogosto nas otroci pripravijo do tega, da se kot starš počutiš tako, kot se počuti on sam. Avtorica, kako se torej počutiš ob otroku? Nekaj tvojih besed je (kopiram): prilagajanje mi gre na živce, nesposobna, sitna, se ne znajdem. (Brez skrbi, zaradi tega nisi slaba mama!)

Jaz bi predlagala, da daš svojemu otroku čimveč možnosti izbire pri stvareh, ki so odraslim skrajno nepomembne, npr. na katerem stolu bi danes rad jedel kosilo; greš najprej lulat ali umit roke; s katero žlico želiš jesti, to ali to (čeprav sta enaki); katero nogo prvo obujemo v nogavico, levo ali desno itd. Ja, zveni bedasto, ker je za nas popolnoma vseeno, a s tem pristopom otroku vračaš občutek moči, nadzora in kontrole, kar ga opolnomoči.. V taki drži bo tudi on razumel in ti pustil, da se za nekatere stvari odločaš ti.

Srečno!

Jao ladyg, ti si pa res ena zagrenjena nesramna ženska…

Koliko otrok že imaš ti, rok-1?

Čudno. Jaz sem rada mama in se jim z veseljem prilagodim, oni se pa meni/nam. Lepo se imamo. Rada sem z njimi.

Na materinstvo, na očetovstvo nas nihče ne pripravi dovolj. Ko imaš majhnega otroka je pač tako, treba je potrpeti in se prilagajati. Otroci niso igrača in niso na gumb. Zahtevajo pozornost. Te popolnoma razumem, vsi smo to dali skozi. Ponavadi je tako, da ko otroci odrastejo, na vse to pozabiš. Zelo lahko je biti pameten in deliti nasvete in imeti druge za nesposobne.

Uživajte z otrokom. Izmenjujta se z možem. Enkrat eden, enkrat drugi. Otroci še prehitro zrastejo.

Da, zivljenje je podrejeno okoliščini, da imaš otroka. Ampak otroku moraš ti postavljati meje, ne otrok tebi. Začni čim prej, dokler se še ga da upogibat. Pri dvanajstih, trinajstih je zelo prepozno. Za tvoje dobro, predvsem pa za dobro otroka. Red, delo in disciplina. Doslednost in urniki. Delo skozi igro. Namesto pojdi se igrat s kockami, rečeš sezidaj najboljšo hišo za gasilca Samota. Pospravljanje za sabo ni tvoje delo, ampak delo otroka. Jezikanje ni dovoljeno. Dvig roke nad starša je največji greh. Ko odpovedo vsi drugi ukrepi, ostane samo še, da otrokova rit včasih sliši več kot ušesa. Vsaka pravica naj ima za seboj dolžnost, od pravice do hrane naprej. Najmanj je dolžnost, da se zahvali za kosilo, da si skuhala, pripravila, naj pa tudi pomaga. Zahvali se za pomoč. Vedno naj vpraša za izhod in vedno naj ima uro, do kdaj. Ko pride, naj pogleda uro in poroča, da je točen. Zahvali se, da je točen. Ne pusti, da ni točen. Pojem točnosti je lahko pet minut prej, nikoli minuto čez. Ne bodi prijateljska. Bodi prijazna, nežna, skrbna, vendar dosledna in vztrajna v svoji nameri. Če to situacija zahteva, tudi stroga. Ne popuščaj. Za vse, kar dovoliš, naj se zaveda, da je dobil nekaj več od prejšnjih. Nauči ga zahvalnosti in hvaležnosti tudi za skupno branje knjige. Nauči ga, da ni nič samoumevno, da se je potrebno za vse potrudit. Nauči ga, da v teniskah hofer hodi enako dobro kot v najkicah in če hoče najkice namesto hofer, da je to desetx smeti, 5x sesanje in 5x brisanje prahu. Ne zaradi tenisk, ki so danes tako ali tako dosegljive skoraj vsakemu, ampak zaradi vrednot, ki jih bo potreboval skozi življenje. Zdaj. Čez dve, tri, pet let ti bo odpeljal vlak. Otrok mora slišati od prve tvoj glas: danes gremo…, danes bomo…, in bazen sploh ne sme biti vprašanje.

Starsev, ki bi ineli otroka je kar nekaj – ce ti je tak hudo, ga dej v sirotišnico ali posvojitev. Drugace pa se lahko tudi otrok nauci prilagajat tebi – potrebuje samo trdo vzgojo.

Tudi jaz imam mulcev poln kurac, ampak jaz ne sprasujem kaj in kako, ampak samo povem. Krepko pred 3jim letom sta skuzila, da gredo pripombe na soncno upravo.

Joj ljudje no, kok ste kruti do nje no. A v svojem starševstvu niste nikol čutili nemoči? Tipka daje en zanimiv predlog, probaj. Ne strinjam se s trdo vzgojo, to povzroči travme. Enako permisivna, ko je dovoljeno vse. Balans med obema poloma. Drži se, pa naj ti partner pomaga..

Logično, da se prilagodiš otroku, saj je vendarle otrok in ne samostojna odrasla oseba. Pa še odraslim se prilagajamo, pa se otroku ne boš?

Ko greste na sprehod, vzemite nahrbtnik in ko se otrok utrudi, ga daš v nahrbtnik in ti greš dalje. Nekaj časa bo veselo čebljal in se pogovarjal z vama, malo bo dremal, večino časa opazoval okolico. Nič hudega, če mu bo malo dolgčas, to ni nič narobe. Iščite takšne poti, kjer so na koncu poti igrišča. Pa boste vsi zadovoljni.

Prilagajaš se sposobnostim otroka. Saj vsak dan malo zraste;)

Ko rabiš čas zase, najameš varuško, jo pošteno plačaš in si vzameš čas zase.

Enega domačega in dva bližnja, ki sta pogosto z mano oz nami.

en je tvoj, dva pa sta od tvoje partnerke torej?

Ja, otroku se je potrebno prilagajati!
ZAKAJ?
Se je on želel roditi v ta kruti svet? Ne!
Vi ste ga spočeli!
Vi ste ga želeli!
Zdaj mu pa služite, ne pa da delate sužnja iz njega.
Zakaj sploh imate otroke, če jim postavljate same zahteve, jih potiskate varuškam in babicam v varstvo in jih silite v delo skozi igro.
HALO?
A vaši psički in mucki tudi delajo ali cel lajf čistite drek za njimi?

Ne, en je najin. O vseh podrobnostih pa ne bom, sem dovolj povedal.

Delajo.

Otroku pa naredimo največjo uslugo in največ dobrega, če se mu ne uklanjamo in se le deloma prilagajamo – ker se mu tudi svet ne bo podrejal in prilagajal, ko bo odrasel.

Sicer bo odrasel v nezrelega starega pubertetnika, ki ne bo nikdar obvladoval svojega življenja.