Najdi si varuško.

Seveda kdaj začutimo nemoč, za kako uro, ali na kak težak dan, ni pa to konstantno in vsakdanje počutje. Če se tako počuti kar naprej, je kot mati nesposobna, pa amen. Kruti do nje gor ali dol. A naj ji lažemo, da je to normalno in ok? Ne, ni. Ujela se je v začaranem krogu, saj če je starš siten, je tudi otrok siten in bolj ko je otrok siten, bolj je ona sitna. Naj ga začne imeti rada, sprejme situacijo in se sprijazni, da je z otroki pač tako, pa bo tudi otrok precej manj siten in zahteven. Dokler pa otrok čuti, da gre lastni mami na živce, naj ne pričakuje sončkov in rožic.

Tako je dokler niso samostojni, ko so veči greš na kako kavico ali v trgovino sama, pol pa vedno dlje. Pol tudi oni grejo kam. Naša gre kam prespati k prijateljici, sedaj na kak koncert. Sama še ni bila po noči.

To je, če se odločiš za otroka. Z enim je najslabše. Niso otroci sebični. Sebični so starši, ki si omislijo enega otroka in ga potem poneumijo kot so Letbiji svojo Lucy.

Tri štiri ali nič. Bolje za vse.

hahaha ti pa si budala ej. otrok mora imet cim manj izbire ce jo ima prrvrc bo konstantno vtikal svoj nos tam ko ni treba in iskal razloge za igre moci. majhen otrok nima kajodlocat npr. kaj bo oblekel kqj bo jedel kje bo sedel ipd. otrok naj bo otrok. za odlocitve bo imel celo zivljenje cas. saj vidim pri sestri ista metoda eezultat? vsakic ko se kar gre se zmisljujejo in prerekajo in mulijo samo zato ker hoce nekaj drugega kot je hotel 5 minut nazaj. ce bi mama vse sama dolocila in bi bili tko vajeni bi bil mir.

najbolj “fajn” je, ko ti pamet solijo z nekimi nasveti taki, ki otrok sploh nimajo ali pa imajo z njim stik po potrebi, sicer je v varstvu ali pa pri drugem staršu, ker sta ločena itd.

Anonimno1326, ti ne štekaš pointa sploh! pejt ponavljat 2.a, nauč se brat,   razumevanje mogoče pride čez nekaj let.

Ne ne, ni nič budala. Ima kar prav. Otrok se MORA naučiti odločati, sicer ima lahko kasneje veliko težav. Kot prvo se tako nauči, da je svoja osebnost. Kot drugo, njegova odločitev – on sprejema morebitne posledice. Kot tretje, nauči se misliti s svojo glavo, sicer bo v vrtcu, šoli in kasneje v odraslem življenju vedno ubogal druge. Objestnež v šoli mu bo rekel, naj udari sošolko in mulc bo ubogal. Primer. Četrto, s tem dozoreva, si gradi samopodobo in samozavest. In tako naprej, da niti ne naštevam. Če o vsem odločajo starši, je to velik minus za njegov razvoj. Seveda pa mora imeti možnost izbire na področjih, ki jih v njegovi starosti zmore in kjer se odloča med enakovrednimi stvarmi. Ne more naprimer odločati, ali bo jedel za kosilo mineštro ali sladoled. Lahko pa se odloči, ali bo oblekel belo ali zeleno majico. Bo zvečer nesel s sabo spat medvedka ali zajčka. Glede mineštre in sladoleda bo odločal, ko bo precej večji, v bistvu odrasel, ker bo takrat že sam zase odgovoren in tudi zrel, da bo razumel posledice ene ali druge odločitve. Majhen otrok pa lahko odloča med malenkostmi, ki jih kot primer navajam.

za Anonimno1326

Podpis!

se strinjam z “ima kar prav”. tipka je zelo dobro napisala  in kdor zna brat in vsaj malo šteka starševstvo, bi  jo sam prosil naj piše več. k se mi zdi da ima v ozadju dobr razlog da tko misli in prakticira. in da tega  tričetrt ljudi tu sploh  ne vidi. preberejo,da otrok mora odločat.  pa valda mora odločat da sploh dobi filing selfa,da dobi neko samospoštovanje,dobro samopodobo.  negovorimo o velikih in pomembnih odločitvah,otem valjda odločajo starši.  glih zato piše da naj ima izbiro za nepomembne reči. otrok ne loči kaj je in kaj ni pomembno, je pa važno da ima filing da lahko izbira-a ni tko??

Ženska, mati, ti pa maš težave! Odrekanje za otroke, takšno in drugačno, a o tem nisi nikoli razmišljala, ko si si zaželela otroka? Če si si ga sploh kdaj zares želela. Ali pa si si želela gotov izdelek, poslusnega robotka, ki ne bo oznanjal tvoje podrejene vloge v družini, ampak te bo slavil in ti ustregel v vseh željah? No, zdaj so padle iluzije. Z vlogo matere se ne identificiraš, ker te spravlja v še bolj podrejen in odvisnosten položaj od tega, v katerega te je po-spravil že partner.  Za to se zahvali svoji materi. In seveda očetu, ki jo je ustrahoval, tako ali drugače.

Začni pri vzgoji same sebe, tako najlažje vzgajamo, saj se učimo, kar poučujemo.  Le tako boš prišla do novih spoznanj in nekega dne brezdanje vzljubila svojega otroka. Vsaj upam, da se ta dan bliža.  Zo bi bil napredek, zelo potreben za starševstvo.  O še enem otroku pa ti res niti ne pomisli, ker res nisi materinski tip. Že ta je ogrožen s tipično patologijo, vred s tabo.

Taka internet vzgoja iz priročnika je otrokom več vzela kot dala. Otrok mora odrasti v osebo z izdelanim modelom vzgoje, ki ga sicer še vsak v prenasanju v naslednji rod nekoliko modificira. Danes pa se otroci opolnomočijo precej hitro, pri trinajstih izsiljujejo svoj način življenja, a hkrati si jemljejo pravico, da starsem postavljajo svoje pogoje do 26 leta. E, ne gre to tako. No, vam lahko gre, pri nasje šlo pa po normalni poti opolnomočenja in v odraslosti ni deficitov, kot jih opisujejo novodobni priročniki. Od tega, da pametujejo o vzgoji otrok tisti, ki jih nimajo, je huje to, da pametujejo starši pet, osem, desetletnikov. Pocakajte do 26, takrat potegnite črto in hvalite svoj model vzgoje. Rezultat pove, kje si, samo končni rezultat.

Z rezultati stroge vzgoje zadovoljna mama. V celoti zadovoljna.

Anonimno 1326, mnenje je mogoče izraziti tudi brez žaljenja.

Ne mešajmo hrušk, japk in breskev. Tu ni govora o permisivni vzgoji in le-te sploh ne zagovarjam. Govorimo o primerih, kjer se otrok pogosto upira odločitvam staršev. Ali razumeš, kaj mu sporočaš s tem, ko se za čisto vse, tudi za stvari, ki ti kot staršu niso pomembne in za katere bi se lahko odločil otrok, odločaš ti, on pa ima ob tem vedno več histeričnih izpadov, močnega besa in trme, torej protestira na koncu že za vse, tebi pa gre to še bolj na živce? Sporočaš mu, da kot avtonomno bitje nima nobene svobodne izbire, nobene lastne volje, nobene moči in nadzora nad svojim življenjem. Občutek ima, da je popolnoma nemočen. Občutek ima, da je v zaporu.
Morda si v takem vzdušju odraščala sama. Marsikdo je. Ampak ali si to želiš tudi za svojega otroka? Najbrž ne.

Torej se jaz lahko oglasim. Tudi zadovoljna z rezultatom.

Ooo, super odgovor! 😀👍

Ja nesposobna od nesposobnega si žal

Bom kruta 😓😵🤔

Daj ga posvojit družini, ki jo ne bo motila odgovornost do vzgoje otroka.

ajojjj..majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi..Moja dva nista problematična, ampak kaj bi dala, da bi bila še 1x majhna in za tisto obdobje,  ko je bil glavni problem malo trme, kaj bi jedel, kakšno knjigico bova brala, kaj se bo igral, katero igračko bi imel..

jaz osebno sem neskončno uživala v tistem času..Ko so pa otorci večji, sploh od najstnikov dalje, je pa 1001 skrb..Od šole, do družbe, bognedaj, da si umisli kakšen skuter, kasneje vozi avto itd..ni da ni..

ti se pa zdaj jeziš, ker noče it s s tabo na sprehod..??