“Smisel in z njim srečo življenja najdemo samo v svoji notranjosti. Tu pa je smisel enovit, nedeljiv: VSE ali NIČ, tu ni kompromisa.”

Ta misel mi je bila že velikokrat položena v srce in na dušo. Pa vendar, boli. Boli tako zelo, da ni moč povedati. Kajti… kako popoln mora biti človek kot človek, da v svoji notranjosti najde možnosti za dati in dobiti … VSE ?? In kako boleče mora biti spoznanje, da gre pri dajanju za dajanje NIČ-a! Moj bog, to pa res tako zelo boli, boli ….

“Zakaj se bi odločili za to, da imamo prav,
namesto za to, da smo srečni,
ko vendar nihče ne ve, kaj je prav?”

huuhhh

škrat ma dostikrat
s sabo (trmast ku bik, da o čem drugem
bi ne)
težave, ampak čez
sebe se ne da it ne de…

je že prav tako,
prej ali slej se izkaže
da je treba poslušat
predvsem svoj notranji glas…