Tole je eden od perečih problemov v Sloveniji!

Če bi pol toliko časa in denarja, kot ga je šlo za ta nesmiseln referendum, vložili v sistemsko reševanje problema revščine, bi bilo veliko bolje!

Iz RTVSLO:
Zaposlitev še ne pomeni tudi socialne varnosti
“Skrbi me dejstvo, da se povečuje število prejemnikov denarne pomoči med mladimi, da so to fakultetno izobraženi ljudje,” na brezposelnost med mladimi opozarja Štefan Lepoša z ministrstva za delo.
Trg dela namreč ne ponuja veliko možnosti. Kljub gospodarski rasti je še vedno zelo nestabilen, segmentacija pa se še vedno veča, ocenjuje Martina Trbanc, raziskovalka na Inštitutu RS za socialno varstvo. Država na tem mestu sicer teži k spremembam. A te spremembe temeljijo predvsem v spremembi delovnopravne zakonodaje, ki zdaj omogoča lažje odpuščanje redno zaposlenih delavcev v upanju, da bodo zaradi tega delodajalci zaposlovali več.

A nove zaposlitve za nedoločen čas so redke – leta 2014 je bila večina novih zaposlitev sklenjenih za določen čas. Precej je tudi samozaposlovanja. Ker v obdobju krize in zaprtosti trga niso imeli druge izbire, se je veliko mladih odločilo za odprtje s. p.-jev, k temu pa jih je s subvencijo v znesku 5.000 evrov še do pred nekaj leti motivirala tudi država. A danes je pod pragom revščine kar četrtina samostojnih podjetnikov.

Na mladih svet stoji
“Kar me najbolj skrbi, je dejstvo, da se povečuje število prejemnikov denarne pomoči med mladimi, da so to fakultetno izobraženi ljudje. Država je vložila ogromno denarja v strokovnjake, ki so zdaj na 270 evrih pomoči. To sporočilo mladim, da bodo preživeli na 270 evrih socialne pomoči, je katastrofalno. Mladi morajo dobiti sporočilo, da se morajo zaposliti, morajo v službo, da lahko sebe preživijo,” pove Lepoša z ministrstva za delo.

Stopnja brezposelnosti med mladimi, starimi od 25 do 29 let, se sicer niža. A vprašanje je, zakaj. Imajo ti ljudje kakovostne zaposlitve ali pa so prisiljeni odpreti s. p. in živeti na robu revščine? Morda delajo v nemogočih pogojih ali za polovični delovni čas, ki jim ne omogoča dovolj dohodkov?

Poveden je primer Eve (ime je spremenjeno), ki je bila lani absolventka arhitekture. Začela je delati v pohištvenem salonu, kjer so ji zagotovili, da hočejo njene usluge obdržati tudi po poteku njenega študentskega statusa. Letos so obljubo resda izpolnili. A ponudili so ji službo le za polovični delovni čas, za katero bi dobila 308 evrov mesečno brez dodatkov. Evino delo v podjetju je zajemalo urejanje spletne strani, delala je kataloge, risala je pohištvo in prostore za potencialne stranke. Za zadnje storitve minimalna urna postavka po navadi znaša 25 evrov. Ponudba, ki jo je dobila Eva, je za 3,5 evra na uro. Službo je odklonila, ker se ji za ta denar preprosto ne izplača delati.

Ko zaposlitev ni dovolj za življenje
Ljudje, ki so zaposleni za določen čas, lahko v hipu ostanejo brez zaposlitve in socialne varnosti. Še manj stabilni pa so prekarni delavci in samostojni podjetniki. Samozaposleni so brez ugodnosti zaposlenih, saj nimajo bolniške in dopustov. Če kakšen mesec niso sposobni delati in ne morejo plačati prispevkov, takoj ostanejo še brez zdravstvenega zavarovanja.

Tudi zaposlitve, ki naj bi nudile več stabilnosti, so v nekaterih primerih vse prej kot varne. Vse gospe, ki se vsakodnevno srečujejo z revnimi zaposlenimi, mi povedo zgodbe o tem, kako delodajalci izkoriščajo svoje delavce. Najhuje je v gradbeni ali podobnih storitvenih dejavnostih, pove Anita Ogulin. “Poznam primere, ko delodajalec delavcu to plačo nakaže, ta pa mora nesti denar delodajalcu nazaj. Ker morajo iz tega povrniti svoje prispevke, ki so jih dali, in ta oseba nima potem prav ničesar.”

Alenka Petek pove, da so nekateri zasebniki že tako izurjeni v izkoriščanju delavcev, da jih inšpekcija praktično ne more uloviti. “Poznamo ljudi, ki so še v slovenskem parlamentu prenavljali na črno. Potem vemo, kakšno je stanje. To je treba narediti dostojnejše za človeka. Ne pa da človek gara in potem s tistim, kar prinese konec meseca domov, ne more preživeti.”

Dragoš: Za rast gospodarstva žrtvujemo delavce
Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo je do trenutne državne politike zelo kritičen. “Danes je socialna država damping za najslabše plačane kategorije redno zaposlenih,” pove. Nizke socialne pomoči namreč omogočajo nizke minimalne plače.

Dragoš pravi, da gre segmentiran in nestabilen trg delovne sile na roko nekaterim delodajalcem. Ker smo zniževali minimalno plačo, smo delodajalcem omogočili, da ustvarjajo rast svojih podjetij z izkoriščanjem delavcev. Z višjo minimalno plačo bi morali rast podjetij utemeljevati drugače kot z nižanjem plač – na primer s kakovostjo njihovih proizvodov ali storitev. Tako pa smo določenim delodajalcem dovolili, da izkoriščajo živo delovno silo. “Tako v Sloveniji podpiramo gospodarsko rast in kapitalizem,” je kritičen Dragoš.

Potrebujemo sistemske spremembe
Socialna varnost in zaposlitev sta v konceptu socialne države prepleteni – prispevki iz zaposlitve

financirajo socialno varnost zaposlenih. A ob tako nestabilnem trgu dela prepletenost lahko postane nevarna. Ko nekdo izgubi zaposlitev, s tem ostane tudi brez socialne varnosti. Martina Trbanc meni, da bi morali zato začeti razmišljati o tem, da bi kakšno izmed socialnih zavarovanj ločili od zaposlitve.

“Naš sistem je dobro deloval, dokler je bila večina ljudi redno zaposlenih in je plačevala prispevke. Tisti hip, ko pa ljudje začnejo ostajati zunaj sfere dela, pa se začne to razmerje rušiti. Zato bi morali začeti razmišljati o tem, da kakšnega izmed osnovnih zavarovanj ne bi več vezali na zaposlitev, ampak bi se financiralo iz davkov,” pravi Martina Trbanc.

Primer so zdravstvene storitve. Zaposleni so zdravstveno zavarovani prek svoje zaposlitve, nezaposlenim ga financira bodisi zavod za zaposlovanje bodisi centri za socialno delo. Samozaposleni in prekarni delavci pa morajo za zavarovanje poskrbeti sami. A njihovi dohodki niso redni in plačilo zdravstvenega zavarovanja jim včasih predstavlja previsok izdatek. Če kakšen mesec prispevkov ne morejo plačati, tisti mesec nimajo dostopa do zdravstvenih storitev.

Če bi zdravstveno zavarovanje vsem prebivalcem ne glede na njihov zaposlitveni status financirali iz državnega proračuna, bi dostop do vsaj osnovnih zdravstvenih pravic imeli vsi državljani. Glede na to, da se zavarovanja v veliki meri že zdaj financirajo iz državnega proračuna, bi ta sprememba pomenila predvsem zmanjšanje nepotrebnih administrativnih postopkov pri podeljevanju zavarovanja iz različnih institucij. To bi sistem zelo poenostavilo, pove Martina Trbanc.

Obenem bi z dodatki ali zavarovanji, ki so namenjeni vsem, ljudje dobili občutek, da od države za plačilo svojih davkov tudi nekaj dobijo. Univerzalnost določenih pravic tako spodbuja družbeno kohezivnost, pove Martina Trbanc.

Ločevanje določenih socialnih zavarovanj od zaposlitve bi bila ogromna sistemska sprememba. Ampak glede na spreminjanje trendov v Sloveniji bodo v nekem trenutku tudi te potrebne, zato bi se moralo začeti o njih čim prej razmišljati, opozarja Martina Trbanc. “Z danes na jutri se ne bo zgodilo nič, v desetih letih pa se da storiti veliko.”

Kako naprej?
Kljub naraščajoči revščini in s tem povezanimi družbenimi težavami v Sloveniji sistemskih sprememb za zmanjševanje revščine za zdaj ne načrtujemo.

“Dolgoročne vizije v tem trenutku ni in temu bi morali posvetiti veliko več pozornosti,” pove Štefan Lepoša z direktorata za socialne zadeve na ministrstvu. “Absolutno bi morali začeti razmišljati o tem.”

Glede na to, da prav Lepoša od avgusta letos zaseda položaj vodje direktorata za socialne zadeve, bo moral biti prav on tisti, ki bo posvetil največ pozornosti razmisleku in pripravi sistemskih sprememb na področju blaženja revščine.

Prav dejstvo, da niti nimamo vizije, kakšna naj bi bila Slovenija čez 10 ali 20 let, je najbolj problematično. Načrtovani projekti socialnega vključevanja in aktivacije, ki jih bomo financirali z evropskimi sredstvi do leta 2020, so zelo kratkoročno usmerjeni. Vprašanje je, ali jim bo sploh uspelo blažiti trenutno revščino. Zagotovo pa je ne morejo dolgoročno znižati. Če ne vemo, v katero smer gremo, so namreč vsi ukrepi, ki jih načrtujemo, zgolj obliži na rano, ne pa tudi zdravilo.

za vse to so krive ZDA in pa JJ..

Budalastine levih liberalcev in zdruzene gliste.

Kdor ne dela, naj ne je in nima zavarovanja, tako preprosto je. In ce gdc. Eva ni sprejela sluzbe, ker je to “premalo”, krasno – kdo jo bo pa do “ta prave sluzbe” zivel?

Folk je res zgubil ves kompas pri zaposlitvah. Vsi bi jurja, ndč, 8 ur, pa 100m od doma.

Klinc, ne bo slo.

Pa halo, zenska zgoraj, pa kaj je s tabo? Bos delala za 300e kao hlapec, ceprav je socialka samo 20e dol oz.280e? Katera budala bi se ponizala in delala za 300e ter s tem dala vedet drzavi, da lahko sprejmemo tudi za 300e place? Pa nisi normalna, kaj ti pricas

Raznorazne Anite, Ane, Nataše,…………………… so po mojem mnenju druge največje krvnice slovenskega naroda, ker držijo žakelj pokonci, da vsakokratne vlade lahko davkoplačevalce mečejo noter. To je drhal, ki narod z blaženjem posledic usmerja vstran od reševanja problemov.

Ko bom videla 100000 brezposelnih štrajkati kakor zna npr javni sektor, potem bom morala spremeniti mnenje.

Ja, problem so visoki davki. Smo od redkih drzav ki imamo najvisje drzave, a mi smo majhna drzava! Vsi to vemo a nihce ne prica.

Najvisje davke

itak, da so davki krivi, ja. Le kako to, da je potem bruto plača prodajalke v Sparu bistveno nižja od plače prodajalke istega Spara nekje v Avstriji ali Nemčiji.

Davki so povsem povprečni, pa še njih se na veliko utajuje. V resnici se v Sloveniji plačuje precej manj davkov kot na zahodu, ki nam je tak vzor. Tam ni toliko dela na črno, brez računov in raznega švercanja.

Kako naj pa gdč. Eva živi s tisto mezdo?

In ja, prav bi bilo, da bi vsak imel službo za 8 ur, vsaj 1000 evrov, tudi blizu doma, če se da. Le kaj je narobe z željo po normalnem življenju? Ti si popolnoma izgubila kompas! Včasih je bilo to, kar si naštela, normalno, samoumevno. Zakaj smo namesto da bi šli naprej, padli nazaj?

Davki so povsem povprečni, pa še njih se na veliko utajuje. V resnici se v Sloveniji plačuje precej manj davkov kot na zahodu, ki nam je tak vzor. Tam ni toliko dela na črno, brez računov in raznega švercanja.[/quote]

Skupna vsota je res povprečna. Pošteni plačujejo nenormalno viskoke davke, tisti, ki delajo na črno, jih ne, pa še socialne transfere dobivajo kot nagrado za goljufanje države. Če bi uvedli UTD, bi to državo stalo ravno toliko, kot zdaj sociala, dela na črno bi bilo veliko manj in več davkov bi dobili. Pa še pošteno bi bilo, ker bi UTD dobil vsak.

Davki so povsem povprečni, pa še njih se na veliko utajuje. V resnici se v Sloveniji plačuje precej manj davkov kot na zahodu, ki nam je tak vzor. Tam ni toliko dela na črno, brez računov in raznega švercanja.[/quote]

Skupna vsota je res povprečna. Pošteni plačujejo nenormalno viskoke davke, tisti, ki delajo na črno, jih ne, pa še socialne transfere dobivajo kot nagrado za goljufanje države. Če bi uvedli UTD, bi to državo stalo ravno toliko, kot zdaj sociala, dela na črno bi bilo veliko manj in več davkov bi dobili. Pa še pošteno bi bilo, ker bi UTD dobil vsak.[/quote]

UTD se lepo sliši, ampak če bi hotel vsak državljan prejemati na mesec toliko tega dohodka, kot je danes osnovna socialna podpora, bi potrebovali okoli 6 milijard evrov na leto samo za to. Cel proračun Slovenije znaša pa danes dobrih devet milijard, pa še tega vsega ne zberemo z davki, ampak s pomočjo kreditov iz tujine. Zdaj pa računaj.

to ni problem, to je posledica če daš ljudem ki nimajo 2 zdravih v glavi volilno pravico…btw moj post utemeljujem s tem, kar je Bobinac povedal na seji v Velenju dan ali 2 nazaj, taisto je povedal kako leto nazaj v eni izmed nedeljskih odd aj na valu 202 ….samo nikome ništa….

Skupna vsota je res povprečna. Pošteni plačujejo nenormalno viskoke davke, tisti, ki delajo na črno, jih ne, pa še socialne transfere dobivajo kot nagrado za goljufanje države. Če bi uvedli UTD, bi to državo stalo ravno toliko, kot zdaj sociala, dela na črno bi bilo veliko manj in več davkov bi dobili. Pa še pošteno bi bilo, ker bi UTD dobil vsak.[/quote]

UTD se lepo sliši, ampak če bi hotel vsak državljan prejemati na mesec toliko tega dohodka, kot je danes osnovna socialna podpora, bi potrebovali okoli 6 milijard evrov na leto samo za to. Cel proračun Slovenije znaša pa danes dobrih devet milijard, pa še tega vsega ne zberemo z davki, ampak s pomočjo kreditov iz tujine. Zdaj pa računaj.[/quote]

So že predlagatelji UTD-ja predstavili vse izračune in se je izšlo – po 300 evrov bi dobil vsak.

UTD se lepo sliši, ampak če bi hotel vsak državljan prejemati na mesec toliko tega dohodka, kot je danes osnovna socialna podpora, bi potrebovali okoli 6 milijard evrov na leto samo za to. Cel proračun Slovenije znaša pa danes dobrih devet milijard, pa še tega vsega ne zberemo z davki, ampak s pomočjo kreditov iz tujine. Zdaj pa računaj.[/quote]

So že predlagatelji UTD-ja predstavili vse izračune in se je izšlo – po 300 evrov bi dobil vsak.[/quote]

300 evrov na leto?

Ali je gospa Alenka Petek te ljudi in njihove delodajalce, ki so delali na črno v parlamentu, tudi prijavila?

Kolikor razumem ta UTD, bi ga lahko na polno izkoristili zgolj tisti brez dohodkov. Večina ostalih bi ga vrnila v obliki obdavčenja prihodka. Skratka, podobno kot današnja socialna pomoč, vendar brez birokracije in za vse enak znesek.

So že predlagatelji UTD-ja predstavili vse izračune in se je izšlo – po 300 evrov bi dobil vsak.[/quote]

300 evrov na leto?[/quote]

Na mesec, seveda! Vsak otrok bi dobil 250 evrov gotovine + 50 za izobraževalne ustanove, odrasel pa 250 gotovine + 50evrov aktivacijskega vavčerja.
V linku pa je izračun UTDja za telebane in kaj vse bi nadomestili z UTD-jem.

http://chuppacadabra.com/aktualno/utd-izracun-za-spletne-telebane/

Ali je gospa Alenka Petek te ljudi in njihove delodajalce, ki so delali na črno v parlamentu, tudi prijavila?

Kolikor razumem ta UTD, bi ga lahko na polno izkoristili zgolj tisti brez dohodkov. Večina ostalih bi ga vrnila v obliki obdavčenja prihodka. Skratka, podobno kot današnja socialna pomoč, vendar brez birokracije in za vse enak znesek.[/quote]

Bil je tudi predlog, da bi se UTD zaposlenim štel v plačo oziroma, da bi se za znesek UTD zmanjšal “strošek delodajalca”. Minimalc ne bi bil več 600 evrov neto, ampak samo še 300+ 300 UTD. Povprečna plača nič več 1000, ampak 700+300 UTD … Ne bi bilo več otroški dodatkov, ker bi otroci dobivali svoj lastni UTD in tako dalje. Ampak to so že modificirane verzije, ki se odmikajo od izvirne (mislim, da nizozemske) ideje univerzalca.

Upam, da z lastnim zgledom slediš svetlim idejam in recimo enak izdelek kupiš tam, kjer je cena višja itd.

jeseni sem odprla firmo, preračunavam sto in eno malenkost, prodajam, pišem račune, maile, telefon, včasih moram na sestanke, stranke so ene v redu, ene pa takšne, da me prav v glavo j***
dela je toliko, prihodka pa tako malo, da me je pošteno strah

kar naprej premišljujem o tem in onem, toliko novih stvari je, stalno se nekaj učim
nekdo me je prijavil inšpekciji, cel teden mi je šel zaradi tega
furs mi pošlje neko kazen in ko se čisto prestrašim, kaj spet sem spregledala v teh milijonih predpisov in jih pokličem, nekdo na drugi strani reče, aja, zmotili smo se

pa kontrole na začetku so ubijalske, stalno moram nekaj poročati in oddajati

Sem v redu človek in sploh ne znam povedat kako za malo se mi zdi, da me imajo že vnaprej za kriminalca. Da me skušajo z nekimi kaznimi ogoljufati in pri tem sami ostanejo nekaznovani.
Kakšen je to odnos do slovenskih podjetnikov in tistih, ki se na to pot šele podajamo? Nedopustno je, da te z nekimi kaznimi še država poskuša goljufati.