Tomaž Humar ml. – isti ata
A tako kot recimo ko berem tebe, čutim, da si izredno nezadovoljna s svojim življenjem in zato vidiš pri drugih samo to, kako oni bolje živijo?[/quote]
Glej, ne sodi vseh po sebi.
Jaz verjamem, da ti vidiš v drugih samo slabo. Jaz pa znam ravnanje drugih ljudi občudovati.
Poskusi. Glej kdaj na ljudi s pozitivnimi očmi in boš videla, da so eni res pozitivni ljudi, ki jih lahko občuduješ. Pa naj bo to tvoj prijatelj, nek slavni pevec, športnik, kar hočeš.
Bodi malo pozitivna no. Tvoja negativa se čuti že preko računalnika.[/quote]
Ženska, spravi svoje življenje v red, potem pa ne boš imela takšne potrebe po občudovanju drugih. Imej rada sebe in svoje življenje.
Glej, ne sodi vseh po sebi.
Jaz verjamem, da ti vidiš v drugih samo slabo. Jaz pa znam ravnanje drugih ljudi občudovati.
Poskusi. Glej kdaj na ljudi s pozitivnimi očmi in boš videla, da so eni res pozitivni ljudi, ki jih lahko občuduješ. Pa naj bo to tvoj prijatelj, nek slavni pevec, športnik, kar hočeš.
Bodi malo pozitivna no. Tvoja negativa se čuti že preko računalnika.[/quote]
Ženska, spravi svoje življenje v red, potem pa ne boš imela takšne potrebe po občudovanju drugih. Imej rada sebe in svoje življenje.[/quote]
Tebi pa želim, da postaneš malce bolj pozitivna, da kdaj komu izraziš občudovanje in ne zganjaš same fovšije :).
Želim ti vse lepo in srečno.
In najpomembnejše: naj jih družba neha kovati v zvezde in jim sploh dajati kakršnokoli pozornost![/quote]
o, madona, je bolje kovati v zvezde brezvezneže iz resničnostnih šovov, ki se “znajo” pred kamero poseksat, nagai paradirat … to so res omembe vredni dosežki.
Nadalje, kdo ima s kom družino: najbrz bodo ženske znale precenit, ali jih po tvoje taki “posebneži” vsilijo? Otroke, mislim.
Dajte se “vsajat” nad rečmi, kjer je potreba …
Glede na to, da ima on sedaj bistveno boljše življenje, je očitno šel na bolj pametno pot. Videl je velik del sveta, doživel ogromno, finančno bolje stoji kot jaz. Ima svojo hišo, z lahkoto dobi službo. Jaz nimam nič od tega. No službo imam,ampak, če ostanem brez, bom s težavo dobila drugo. Pa ta služba mi tudi ne omogoča, da bi imela hišo pa take stvari. On vse to ima. Kdo jepotem bil bolj racionalen?[/quote]
Ti že ne, če sanjariš in zavidaš življenje nekomu drugemu. Gre v bistvu za tvoje lastno nezadovoljstvo, ne pa za dejansko stanje. Saj v resnici ne moreš vedeti ali je ta človek res srečen. Čisto mogoče je, da si si takšno sliko ustvarila ti sama.[/quote]
Tako je. Tvoje nezadovoljstvo nima s kolegom, o katerem sanjariš in mu zavidaš. nobene zveze. Ta kolega bi imel hišo in možnost menjave služb tudi. če nosu ne bi pomolil izza domačega plota. Ker očitno tak je po naravi. Da si upa dati vrednost lastnemu življenju. In hvala bogu očitno dovolj odgovoren, da si glede na nestabilen lajfstajl ni omislil družine.
To tvoje projiciranje lastnega nezadovoljstva na druge nima s popotništvom nobene zveze. Ker jaz recimo pa poznam (btw sem bila tudi popotnica) dva popotnika, pri katerih pri prvem popotovanja niso nič “odprla obzorij”, ampak je vse preračunano na to, kako bo čim ceneje odkljukal čim bolj eksotične destinacije, da se bo potem med “popotniki” “rangiral” višje, pri drugem pa je socialno stanje skoraj na dnu; živi pri materi in oddaja njeno hišo, v stanju, ki bi mu težko rekli znosno. Imam tudi sorodnika, ki živi v tujini, in mu take osebe, kot si ti, “zavidajo”, da “si je upal” itd. Realno stanje poznamo domači – bilo je beg pred težavami doma, zatiskanje oči pred samim sabo, stanje danes pa: v dolgovih do vratu, vsi problemi, ki so ostali pod preprogo, pa se vedno bolj kažejo in jih bo enkrat treba počistiti, le da postajajo vedno večji. Ampak nekateri še kar “zavidajo”.
Pogum za tveganje ni lastnost, ki bi bila nekako nujno lastna popotnikom in ekstremistom. Pogum za tveganje ima vsak otrok, ki se uči hoditi. Vsak dijak, ki se vpiše na faks ali gre po šoli na šiht, da se bo sam preživljal. Vsaka ženska, ki zanosi. Vsak, ki poskrbi za lastne otroke ali ostarele starše, tako kot je treba. Podjetniki. Gasilci, reševalci. Ućitelji, gostinci, bolničarji, računovodje, smetarji, čistilke. Vsak skratka, ki zjutraj vstane in se odpravi v službo preživljat sebe in/ali družino, vsak, ki živi, ker čim se rodimo, je pač edina gotova stvar ta, da nas enkrat več ne bo.
Zato namesto da zavidaš, bi ti bil ta prijatelj lahko dobra učna ura za to, kaj te moti pri sebi. Pa ne moti v smislu nostalgičnega oziranja v preteklost, oh če bi bila 20 let mlajša – ne, kaj lahko spremeniš ta trenutek. In v prvi vrsti: daj si priznanje za to, kar si dosegla, ne pa da se s primerjanjem z njim daješ v nič.
Ti že ne, če sanjariš in zavidaš življenje nekomu drugemu. Gre v bistvu za tvoje lastno nezadovoljstvo, ne pa za dejansko stanje. Saj v resnici ne moreš vedeti ali je ta človek res srečen. Čisto mogoče je, da si si takšno sliko ustvarila ti sama.[/quote]
Tako je. Tvoje nezadovoljstvo nima s kolegom, o katerem sanjariš in mu zavidaš. nobene zveze. Ta kolega bi imel hišo in možnost menjave služb tudi. če nosu ne bi pomolil izza domačega plota. Ker očitno tak je po naravi. Da si upa dati vrednost lastnemu življenju. In hvala bogu očitno dovolj odgovoren, da si glede na nestabilen lajfstajl ni omislil družine.
To tvoje projiciranje lastnega nezadovoljstva na druge nima s popotništvom nobene zveze. Ker jaz recimo pa poznam (btw sem bila tudi popotnica) dva popotnika, pri katerih pri prvem popotovanja niso nič “odprla obzorij”, ampak je vse preračunano na to, kako bo čim ceneje odkljukal čim bolj eksotične destinacije, da se bo potem med “popotniki” “rangiral” višje, pri drugem pa je socialno stanje skoraj na dnu; živi pri materi in oddaja njeno hišo, v stanju, ki bi mu težko rekli znosno. Imam tudi sorodnika, ki živi v tujini, in mu take osebe, kot si ti, “zavidajo”, da “si je upal” itd. Realno stanje poznamo domači – bilo je beg pred težavami doma, zatiskanje oči pred samim sabo, stanje danes pa: v dolgovih do vratu, vsi problemi, ki so ostali pod preprogo, pa se vedno bolj kažejo in jih bo enkrat treba počistiti, le da postajajo vedno večji. Ampak nekateri še kar “zavidajo”.
Pogum za tveganje ni lastnost, ki bi bila nekako nujno lastna popotnikom in ekstremistom. Pogum za tveganje ima vsak otrok, ki se uči hoditi. Vsak dijak, ki se vpiše na faks ali gre po šoli na šiht, da se bo sam preživljal. Vsaka ženska, ki zanosi. Vsak, ki poskrbi za lastne otroke ali ostarele starše, tako kot je treba. Podjetniki. Gasilci, reševalci. Ućitelji, gostinci, bolničarji, računovodje, smetarji, čistilke. Vsak skratka, ki zjutraj vstane in se odpravi v službo preživljat sebe in/ali družino, vsak, ki živi, ker čim se rodimo, je pač edina gotova stvar ta, da nas enkrat več ne bo.
Zato namesto da zavidaš, bi ti bil ta prijatelj lahko dobra učna ura za to, kaj te moti pri sebi. Pa ne moti v smislu nostalgičnega oziranja v preteklost, oh če bi bila 20 let mlajša – ne, kaj lahko spremeniš ta trenutek. In v prvi vrsti: daj si priznanje za to, kar si dosegla, ne pa da se s primerjanjem z njim daješ v nič.[/quote]
Domnevam, da si hotela meni pisat pa si narobe citirala zato, ti jaz odgovarjam.
Jaz mu NE ZAVIDAM. Upam, da razumeš?
Tako je. Tvoje nezadovoljstvo nima s kolegom, o katerem sanjariš in mu zavidaš. nobene zveze. Ta kolega bi imel hišo in možnost menjave služb tudi. če nosu ne bi pomolil izza domačega plota. Ker očitno tak je po naravi. Da si upa dati vrednost lastnemu življenju. In hvala bogu očitno dovolj odgovoren, da si glede na nestabilen lajfstajl ni omislil družine.
To tvoje projiciranje lastnega nezadovoljstva na druge nima s popotništvom nobene zveze. Ker jaz recimo pa poznam (btw sem bila tudi popotnica) dva popotnika, pri katerih pri prvem popotovanja niso nič “odprla obzorij”, ampak je vse preračunano na to, kako bo čim ceneje odkljukal čim bolj eksotične destinacije, da se bo potem med “popotniki” “rangiral” višje, pri drugem pa je socialno stanje skoraj na dnu; živi pri materi in oddaja njeno hišo, v stanju, ki bi mu težko rekli znosno. Imam tudi sorodnika, ki živi v tujini, in mu take osebe, kot si ti, “zavidajo”, da “si je upal” itd. Realno stanje poznamo domači – bilo je beg pred težavami doma, zatiskanje oči pred samim sabo, stanje danes pa: v dolgovih do vratu, vsi problemi, ki so ostali pod preprogo, pa se vedno bolj kažejo in jih bo enkrat treba počistiti, le da postajajo vedno večji. Ampak nekateri še kar “zavidajo”.
Pogum za tveganje ni lastnost, ki bi bila nekako nujno lastna popotnikom in ekstremistom. Pogum za tveganje ima vsak otrok, ki se uči hoditi. Vsak dijak, ki se vpiše na faks ali gre po šoli na šiht, da se bo sam preživljal. Vsaka ženska, ki zanosi. Vsak, ki poskrbi za lastne otroke ali ostarele starše, tako kot je treba. Podjetniki. Gasilci, reševalci. Ućitelji, gostinci, bolničarji, računovodje, smetarji, čistilke. Vsak skratka, ki zjutraj vstane in se odpravi v službo preživljat sebe in/ali družino, vsak, ki živi, ker čim se rodimo, je pač edina gotova stvar ta, da nas enkrat več ne bo.
Zato namesto da zavidaš, bi ti bil ta prijatelj lahko dobra učna ura za to, kaj te moti pri sebi. Pa ne moti v smislu nostalgičnega oziranja v preteklost, oh če bi bila 20 let mlajša – ne, kaj lahko spremeniš ta trenutek. In v prvi vrsti: daj si priznanje za to, kar si dosegla, ne pa da se s primerjanjem z njim daješ v nič.[/quote]
Domnevam, da si hotela meni pisat pa si narobe citirala zato, ti jaz odgovarjam.
Jaz mu NE ZAVIDAM. Upam, da razumeš?[/quote]
Tako trdiš, ja. Ampak to, kar pišeš, ni občudovanje. Občudovanje je, ko ceniš svoje življenje in ceniš, da imajo pa drugi drugačno. Ne pa, da svoje daješ v nič, njegovo pa opisuješ s superlativi.
Domnevam, da si hotela meni pisat pa si narobe citirala zato, ti jaz odgovarjam.
Jaz mu NE ZAVIDAM. Upam, da razumeš?[/quote]
Tako trdiš, ja. Ampak to, kar pišeš, ni občudovanje. Občudovanje je, ko ceniš svoje življenje in ceniš, da imajo pa drugi drugačno. Ne pa, da svoje daješ v nič, njegovo pa opisuješ s superlativi.[/quote]
Ti si vedno tako naporna ali smao preko neta?
Daj ljudem malo dihat in razumi, da niso vsi nevošljivi.
In najpomembnejše: naj jih družba neha kovati v zvezde in jim sploh dajati kakršnokoli pozornost![/quote]
o, madona, je bolje kovati v zvezde brezvezneže iz resničnostnih šovov, ki se “znajo” pred kamero poseksat, nagai paradirat … to so res omembe vredni dosežki.
Nadalje, kdo ima s kom družino: najbrz bodo ženske znale precenit, ali jih po tvoje taki “posebneži” vsilijo? Otroke, mislim.
Dajte se “vsajat” nad rečmi, kjer je potreba …[/quote]
Tipi ala Humar in resničnostni šovi (pa tudi že sama beseda “dosežki”) sta samo dve plati istega kovanca. Kovanca, ki poganja trenutno družbeno ureditev.
Veš, da ne bo tebe prosil.[/quote]
Kaj ti jaz ličim na Viki Grošelja ?
Zaradi mene, jaz bi ga že takrat pustil na Nangi Parbat.
Rešila sta ga vojaška pilota in pri tem tvegala življenje.[/quote]
Izračunaj koliko ljudi rešimo vsako leto, ker so se zapili, ker imajo visok pritisk, ker imajo preveč holesterola, ker so preveč zastani… preračunaj vse to, kar si sami nakopljemo in potem klobasaj.
Veš rešuje se vse pijance, preveč požrešne, preveč lene in vse bolezni, ki si nakopljemo na tak način.
Ne boš verjela, ampak športniki imajo dosti manj stanejo zdravstvo kot ljudje s takimi navadami.
o, madona, je bolje kovati v zvezde brezvezneže iz resničnostnih šovov, ki se “znajo” pred kamero poseksat, nagai paradirat … to so res omembe vredni dosežki.
Nadalje, kdo ima s kom družino: najbrz bodo ženske znale precenit, ali jih po tvoje taki “posebneži” vsilijo? Otroke, mislim.
Dajte se “vsajat” nad rečmi, kjer je potreba …[/quote]
Tipi ala Humar in resničnostni šovi (pa tudi že sama beseda “dosežki”) sta samo dve plati istega kovanca. Kovanca, ki poganja trenutno družbeno ureditev.[/quote]
Jaz sem pa drugačna kot ostali. Občudujem tebe. Izjemno potrpežljivo dan za dnem pišeš tu gor .
Fenomenalen dosežek. Ne pa neko kolesarjenje.
o, madona, je bolje kovati v zvezde brezvezneže iz resničnostnih šovov, ki se “znajo” pred kamero poseksat, nagai paradirat … to so res omembe vredni dosežki.
Nadalje, kdo ima s kom družino: najbrz bodo ženske znale precenit, ali jih po tvoje taki “posebneži” vsilijo? Otroke, mislim.
Dajte se “vsajat” nad rečmi, kjer je potreba …[/quote]
Tipi ala Humar in resničnostni šovi (pa tudi že sama beseda “dosežki”) sta samo dve plati istega kovanca. Kovanca, ki poganja trenutno družbeno ureditev.[/quote]
uff…si pa zelo predrzen-a. Da si dovoliš soditi … daj, sestopi iz oblakov.
Ja, meni si pa ti izjemno spektakularen. Izjemno najti takega človeka kot si ti.
Ja, tudi tvoja nona bi lahko šla, a ne? In kaj zdaj, je pač rodila spetakularnega otroka, ki je na svet spravil spektakularnega otroka, da je potem dobila vnuka.[/quote]
Ne, rodila je otroka ki se navdušuje z lastnimi dosežki ki so trud izključno njegovega dela in se ne navdušuje,kot kakšen debil, z dosežki tretjih.
Ja, meni si pa ti izjemno spektakularen. Izjemno najti takega človeka kot si ti.
Ja, tudi tvoja nona bi lahko šla, a ne? In kaj zdaj, je pač rodila spetakularnega otroka, ki je na svet spravil spektakularnega otroka, da je potem dobila vnuka.[/quote]
Ne, rodila je otroka ki se navdušuje z lastnimi dosežki ki so trud izključno njegovega dela in se ne navdušuje,kot kakšen debil, z dosežki tretjih.[/quote]
Jao in kaj z daj, moramo tvojega fotra oz. mamo, ki ga je tvoja super nona rodila dajat na piedestal?
Škoda, da ta otrok ni nate teh super genov prenesel. Kako, da se je potem pri tebi tako sfižilo?
Ne, rodila je otroka ki se navdušuje z lastnimi dosežki ki so trud izključno njegovega dela in se ne navdušuje,kot kakšen debil, z dosežki tretjih.[/quote]
Jao in kaj z daj, moramo tvojega fotra oz. mamo, ki ga je tvoja super nona rodila dajat na piedestal?
Škoda, da ta otrok ni nate teh super genov prenesel. Kako, da se je potem pri tebi tako sfižilo?[/quote]
A je res tako težko dojet, da ni pametno nikogar dajati na piedestal?
Jao in kaj z daj, moramo tvojega fotra oz. mamo, ki ga je tvoja super nona rodila dajat na piedestal?
Škoda, da ta otrok ni nate teh super genov prenesel. Kako, da se je potem pri tebi tako sfižilo?[/quote]
A je res tako težko dojet, da ni pametno nikogar dajati na piedestal? :-)[/quote]
Ma meni se zdi, da je v tej temi kup ljudi, ki so blazno užaljeni, ker jih ne dajemo na piedestal, zato jim gre na živce, če se o kom lepo govori in se jih občuduje.
Mogoče me občutek vara, ampak vseeno se mi zdi, da je tu gor na kupe fovšljivk, ki niso zadovoljne same s sabo in jih jezi, ker nekdo pa je tako ok, da ga celo neznanci občudujejo.
No, kot sem rekla, mogoče se motim. Mogoče ne gre za fovšijo.
A je res tako težko dojet, da ni pametno nikogar dajati na piedestal? :-)[/quote]
Ma meni se zdi, da je v tej temi kup ljudi, ki so blazno užaljeni, ker jih ne dajemo na piedestal, zato jim gre na živce, če se o kom lepo govori in se jih občuduje.
Mogoče me občutek vara, ampak vseeno se mi zdi, da je tu gor na kupe fovšljivk, ki niso zadovoljne same s sabo in jih jezi, ker nekdo pa je tako ok, da ga celo neznanci občudujejo.
No, kot sem rekla, mogoče se motim. Mogoče ne gre za fovšijo.[/quote]
:-)))) Tudi jaz ne štekam zakaj bi koga sploh občudoval? Sploh pa enega tipčka, ki je šel z biciklom okrog sveta, zdaj bi pa to rad prodajal? Dobr no, naj prodaja, saj oboževalcev očitno ne manjka že na monu ne
Samo, če smo pošteni, ni noben razlog za fovšijo, kaj šele občudovanje.
Nekako bi si po mojih merilih nekdo zaslužil občudovanje, če bi storil nekaj nesebičnega za nekoga drugega. Npr. nekdo, ki reši človeka. Ne pa en, ki gre sam od sebe na eno daljše potovanje.
Ma meni se zdi, da je v tej temi kup ljudi, ki so blazno užaljeni, ker jih ne dajemo na piedestal, zato jim gre na živce, če se o kom lepo govori in se jih občuduje.
Mogoče me občutek vara, ampak vseeno se mi zdi, da je tu gor na kupe fovšljivk, ki niso zadovoljne same s sabo in jih jezi, ker nekdo pa je tako ok, da ga celo neznanci občudujejo.
No, kot sem rekla, mogoče se motim. Mogoče ne gre za fovšijo.[/quote]
:-)))) Tudi jaz ne štekam zakaj bi koga sploh občudoval? Sploh pa enega tipčka, ki je šel z biciklom okrog sveta, zdaj bi pa to rad prodajal? Dobr no, naj prodaja, saj oboževalcev očitno ne manjka že na monu ne
Samo, če smo pošteni, ni noben razlog za fovšijo, kaj šele občudovanje.
Nekako bi si po mojih merilih nekdo zaslužil občudovanje, če bi storil nekaj nesebičnega za nekoga drugega. Npr. nekdo, ki reši človeka. Ne pa en, ki gre sam od sebe na eno daljše potovanje.[/quote]
Pusti ljudem, da živijo po svoje.
Če komu paše nekoga občudovat, to tebi prav nič ne škodi.
Ti mogoče prebereš vse rumene časopise, ker častiš tiste ljudi tam notri.
Nekdo je nor na Prevca, drug na Ilko, tretji…
Če ti ne občuduješ nikogar razen sebe, je to tvoja stvar.
Ne glede na tvoje psianje, bodo vedno občudovani ljudje med nami in vedno jih bomo občudovali. Športnike, politike, popotnike, pevce, zdravnike, gasilce…