Slavisti, pomoč prosim!!

Ali je tonemsko naglaševanje v knjižnem jeziku obvezno? ZAKAJ??

Hvala hvala

brez zamere – če veš, kaj je tonemsko naglaševanje, boš tudi vedel, če je obvezno ali ne in zakaj je ali ni

Filip, mas prav
Drugace pa … knjizno je oboje, uporabljas pa tisto, ki ga znas :).

Škoda, da se vam ne ljubi odgovoriti, ker ne vem, kaj je to in čakam na odgovor, čeprav nisem jaz vprašala.

Tonemsko naglaševanje je v knjižnem jeziku obvezno samo tam, kjer ga uporabljajo in ne razberejo jakostnega. To je Ljubljana in njena okolica, pa še nekaj drugih pokrajin (se ne spomnim katerih, sem že pozabila, trenutno pa tudi ne morem pogledati v kako knjigo, ker je nimam na razpolago).
Večina Slovencev uporablja jakostno naglaševanje. Naučiš se ga skupaj z besedo in obvladaš enega ali drugega, obeh ne (to ne uspeva niti Toporišiču, ki obvlada jakostno naglaševanje – je Štajerc, čeprav bi se sila rad naučil tonemskega).
Pri tonemskem naglaševanju naglasiš besedo tako, da jo pri naglasu izgovoriš enkrat višje, enkrat pa nižje (poslušajte Korošce kako “pojejo” – zdaj je aktualna Tina Maze ali Fredi Miller); pri jakostnem naglaševanju pa so naglašena mesta izgovorjena z večjo močjo.

Če lahko izgovoriš stavek “Vidim mačke” tako, da bo jasno kdaj misliš na mačkone in kdaj na mačkonke, potem je to zaradi tonemskega naglasa.

Študiram slovenščino na FF in vam lahko razložim.

Tonemsko naglaševanje je vsekakor knjižno, vendar vsi (sploh tisti, ki so doma na Štajerskem, v Prekmurju, na Dolenjskem in Primorsem) tega naglasa ne slišijo in ga tudi ne uporabljajo.
Vsi poznamo jakostno naglaševanje, kjer je nek samoglasnik v besedi izgovorjen glasneje, po kvaliteti pa je ta naglašen samoglasnik ozek ali širok, po kvantiteti pa dolg ali kratek.
Pri tonemskem naglaševanju pa gre za to, da je določen samoglasnik v besedi izgovorjen višje ali nižje kot okoliški glasovi. Če je samoglasnik cirkumflektiran je intonacija zlogov v besedi nizko – visoko (ker je tukaj samoglasnik naglašen, cirkumflektiran) – nizko; če je pa aktuiran je izgovorjen nižje kot okoliški glasovi in je intonavcija zlogov visoko – nizko – visoko.

Poudarjam, to naglaševanje je knjižno in s tem obvezno, a ker velika večina tega naglasa ne sliši, ga tudi ne zna uporabljati.

Najlepča hvala.

MeliG, res je, da je tonemsko naglaševanje knjižno, vendar ni obvezno. Izbiro imamo, da lahko uporabljamo enega ali drugega, ker obeh enostavno ne obvladamo, zato sta v SSJK napisani obe možnosti.

Knjižni jezik je normiran in s tem tudi tonemsko naglaševanje. Milsim, da prav knjižno, tako kot je predpisano in s pravili pojasnjeno, nihče ne govori.
V SSKJ pa nista navedeni možnosti v smislu izbire enega ali drugega tipa naglaševanja, ampak sta napisana oba kot norma za izgovor. Nobene vloge nima to, da je en tip naglasa v iztočnici, drugi pa v oklepaju v zaglavju.

Še enkrat: Tonemsko naglaševanje spada v knjižni izgovor in če bi hoteli pravilno zborno govoriti, bi morali upoštevati tudi ta naglas. Je pa res, da tega naglasa vsi ne slišimo, saj smo ta tip naglaševanja opuščali že nekje od 16. stoletja naprej (panonska, štajerska, V koroška in J primorska narečja). Ohranili pa so ga dolenjska, gorenjska narečja, od koder je izpeljana norma za zborni jezik.

MeliG, zdi se mi, da vas slovnico uči kar Toporišič sam. Vsi vemo, da sta v SSKJ napisani obe možnosti naglaševanja, vendar ste že sami ugotovili, da obeh ne obvladamo in imamo zato izbiro. Ne vem, kaj tukaj ni jasno. Seveda je spraševal(a) ali je tonemsko naglaševanje obvezno. Obvezno je za tiste, ki tako naglaševanje slišijo, vsi ostali uporabljamo jakostnega.
Ne morete Štajercu reči, da naj vam neki sestavek naglasi jakostno in tonemsko, čeprav sta oba naglasa normirana, če pa tonemskega ne sliši.