Totalno zapit – ne morem nehat
Odločil sem se, da bom nehal pit! Dolga leta sem pil vsak dan. Na litre vina, žgane pijače, pivo.
Tako, da se ni nič opazilo. Pa tudi če se je, nisem imel težav v odnosih, na videz. Na račun tega alkohola sem bil bolj razumevajoč, bolj priljubljen.
Zadnje leto me izdaja ta pijača. Zanič sem. Ko ena bulasta vreča, pozabljam. Več časa rabim, da se sestavim.
Zato sem trdno odločen, da neham. Vsaj v teh količinah.
V glavi sem trdno odločen. In res mi to ni težko! Glava mi dela! Problem je, ker po dveh dneh telo čisto odpove.
To pa sem šokiran!
Imam suha usta, v glavi vakum, šumi. Ves čas bi jedel. 100 krat več napora rabim, da se dvignem s stola.
Sem kot en gumjast pajac. Ne morem spat, zbujam se. Nič se mi ne ljubi, niti pod tuš.
Matram se kot pes ….2, 3, 4 dni. Potem spijem nekaj – NA SILO – da spet funkcioniram.
Sem pijanec, priznam! Kaj mi svetujete, da bom lahko prebrodil krizo? Se da brez doktorjev?
Trdna tla zate.
Na prvem izpitu si že padel. Zdaj imaš možnost za popravca. Odebeljen stavek izpusti in se tega drži, drugače ne bo nič.
Da se brez doktorjev. Najboljša pot je tista, kjer nezdravo navado zamenjaš za zdravo. Namesto alkohola laufanje, kolo, hribi, … Šport je najboljši, lahko pa kaj drugega, kar te veseli.
Ampak najtežje ni nehati. Najtežje je vzdrževati abstinenco. Ker, če resno misliš, se moraš takoj zdajle sprijazniti, da ne smeš niti kapljice več. Niti rumovih bonbonov ne. Niti peciva, v katerem je alkohol ne. Drugače ne bo nič.
Dobronamerno, pa čeprav ne izgleda tako.
da se da…
samo takrat, ko imaš krizo moraš stran od vsega, kar te lahko prememi in se zamotit z nečem zdravim…
nor. neko športanje,
vztrajnost v glavi, da ne in ne boš, pa še fizično se oddalji od mamljivosti in tigerjev in telo prisili v neko drugo zdravo dejabnost, da tiso potrebo, ki jo zdaj javlja in je napačna (to je ta po alkoholu) postopoma zamenjaš in izbrišeš iz “spomina telesa”…
sam morš biot vztrajen… to,da na slabo počutje se vdaš skušnjavi… to je najslabš…
ker ja saj v krizi se ti bo zdel, da ne morš it ven in se zlaufat, ker se ti bo zdel, da nimaš moči, sam se morš prisilit takrat… parkrat se boš prisilil… postopoma bo to postala rutina in boš začel čiutit potrebo po športanju in ne več po pijači… telesu moraš izbristai ta negativni spomin in ga nadomestiti z nečem zdravim… in nujno vztrajat! in se odmaknit od skušnjav v času krize
Pater Ašič je zdravil tako. Čaj iz melise z materino dušico , limonami in medom.
Vsak dan si skuhaj 2 l čaja. Melisa in materina dušica. Ko se malo ohladi, dodaj 4 stisnjene limone in kakšne 4 žlice medu.
Pij to, ko se slabo počutiš. Res pomaga. Preverjeno.[/quote]
To je pater pil zato, da se mu ni dvgnu :-)))
… tole od danes.
Mogoče dobiš kakšno idejo.
Po moje le redki zmorejo sami in ne odlašaj. Veliko lepih let je pred tabo, ali pa jih zapravi.
