Tožba bivšega delodajalca
Pozdravljeni
Vem, da vas je tukaj ogromno, ki se spoznate na te reci mnogo bolje kot jaz. Zato me zanima, ce ima mogoce kdo izkusnje z tozbo proti bivsemu delodajalcu.
Sicer ne vem, ce imam sploh osnovne pogoje za to, ampak vseeno me zanima naslednje. Leta 2008 ob zatecetku ti financne krize je takratni sef oz direktor sklical sestanek in pred nas postavil list papirja na katerem je pisalo sporazumna odpoved, katero smo morali podpisati (vsi smo bili precej mladi in seveda nismo vedeli kaj bo to pomenilo kasneje) odpovedni rok je znasal mesec dni. Direktor nam je zagotovil, ce se poslovanje izboljsa bo te dokumente vrgel stran, ce ne smo prenehali z delom. Ce bi mi to storil sedaj, definitivno nebi podpisoval nicesar. Seveda se je ta odpoved obdrzale in vsi smo bili ob sluzbo. Zaposlen sem bil za nedol cas, imel sem kredit za 5000€ itd.. sedaj pa me zanima, ce obstaja kaksna moznost, da vlozimo tozbo proti temu podjetju, ki posluje se danes in katero je izkoristilo naso nevednost, mladost, naivnost in dobroto? Hvala za odgovor
Lp
G
Pozdravljeni,
Žal v primeru sporazuma med delavcem in delodajalcem o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi delavec ni upravičen ne do denarnega nadomestila (Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti) ne do odpravnine, zato v Vašem primeru ni mogoče terjati denarnih zahtevkov od delodajalca, pa tudi sicer zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku 5 let.
Delavec sicer lahko ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca zahteva neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. Tudi denarne terjatve iz delovnega razmerja lahko delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, pri tem pa ni vezan na 30 dnevni rok. V navedenih, za delavca najpomembnejših primerih (prenehanje pogodbe o zaposlitvi, disciplinska obravnava delavca, denarne terjatve) zakon torej delavcu zagotavlja neposredno sodno varstvo, in delavcu pred tem ni treba vlagati zahteve pri delodajalcu.
V vseh ostalih primerih (razen prej navedenih), ko delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, mora najprej od delodajalca pisno zahtevati, naj kršitev odpravi oziroma svoje obveznosti izpolni. Šele če delodajalec v osmih dneh po vročeni pisni zahtevi delavca svoje obveznosti iz delovnega razmerja ne izpolni oziroma kršitve ne odpravi, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Delavec torej v teh primerih nima neposrednega sodnega varstva, ampak je predhodno uveljavljanje pravic oziroma zahteva po odpravi kršitev pogoj za dopustnost sodnega varstva.
Za dodatna vprašanja smo Vam na voljo([email protected]).
Lep pozdrav,
LEGAS Kranj
Forum je zaprt za komentiranje.