V ZDA naj bi prodaja e-knjig v “odrasli” literaturi že prehitela prodajo knjig s trdo platnico. Amazon npr. zdaj proda celo več e-knjig, kot mehko vezanih knjig. Več v člankih, tukaj in tukaj[/url]. Pri nas smo sicer še daleč od tega.

Mislite, da bomo kdaj tam, kjer so zdaj Američani? Kakšne knjige največkrat berete – mehko, trdo vezane ali bi raje brali e-knjige, če bi bilo pri nas teh več?

Kupujem mehko vezane, če so na voljo, ker so praviloma cenejše.
V knjižnici si izposodim, kar imajo, če je izbira, vzamem rajši mehko vezavo, ker je lažje za na kolo. Redko grem namreč z manj kot štirimi, petimi knjigami iz knjižnice.
Imam tudi kindla, ki je zakon, bi mi bilo všeč, če bi se dobilo več v slovenščini. Ne morem brati izključno angleščine.

Razlika z nami in Američani je v tem, da predstavlja veliko jezikovno skupino, kateri dodamo še Kanado, Avstralijo, Novo Zelandijo, Veliko Britanijo. Ne smemo pa še pozabiti, da v EU obstaja velik delež bralcev, ki berejo v angleškem jeziku ter da je prodaja angleških knjig šla v Indiji v letu 2011 strmo navzgor za 500%. Kakor sem na hitro preletel članek je bilo na hitro omenjena samo prodaja po različnih formatih (trda, mehka, e-izdaja). Ni pa bilo omenjeno recimo koliko ljudi izven Ameriških meja je bilo vključenih v prodajo. Med založniki je namreč že znano, da tudi naši bralci radi zelo hitro posežejo po novem naslovu tudi v izvirniku, zaradi česar je MK zganjala toliko panike, da so čim prej izdali roman Nadomestne volitve.

V Evropi pa je na splošno stvar nekoliko drugačna še iz enega drugega razloga. En kup majcenih državic, ki predstavlja vsaka svojo jezikovno skupino. Iz tega sledi, da bi morala vsaka država delati svoj amazon (razen Velike Britanije in Nemčije seveda, ki ga že imata) in to stane. Koliko stanejo tovrstni stroški več na linku. Založba Umco, ki izdaja brezplačnik Bukla pripravlja stran[/url], ki omogočala tudi tovrstno prodajo. Pa dodajmo temu, da so licenčnine za prevedena dela v e-obliki nekoliko višja kot ponavadi. Knjižnično nadomestilo za e-knjige je trenutno med založniki še uganka. Amazon trenutno še ne omogoča prodaje knjig v slovenskem jeziku, medtem ko je Apple malo bolj hiter glede tovrstnih stvari in že omogoča prodajo knjig imenovanih iBook ali nekaj takšnega. Mestna knjižnica Ljubljana pripravlja projekt Biblios, ki bi omogočal izposojo in celo nakup.

Edini minus, ki se mi ob vsem tem pojavlja je to, da Amazon in Apple včasih kaj cenzurirata oziroma tudi po tiho odstranita iz svoje spletne prodajalne. Tako, da če se bodo že morali naši založniki sklepati partnerstva z njimi bodo morali pričakovati tudi kaj takšnega. Moramo pa se tudi zavedati, da bodo na voljo klasiki, leposlovje od Beletrine in kakšen mladinski roman ali slikanica od MK. Žanrski romani bodo tako v manjšini, saj je manjko teh v naši knjižni produkciji več kot očiten. Bodo pa ti udeleženi imeli verjetno zaradi tega toliko večji poudarek.

Me je pa presenetila novica iz Hrvaške, da so ponudili brezplačne e-knjige. Obisk je bil izjemno dober. To je dobro poteza tudi za vse nove pisce, ki imajo težavo z objavo. Seveda bi bilo potem spet vprašanje glede uredniške politike strani, a to je že debata za kdaj drugič

Se opravičujem. Včasih me malo zanese pa se razpišem …

Do prihoda bralnikov sem v mehki vezavi kupovala knjige, za katere je bilo jasno, da jih bom prebrala samo enkrat in da bodo najbrž romale naprej, k staršem in nato v dom za ostarele. Torej zlasti vohunke in krimiče, pa romane, katerih avtorji mi niso top. Zdaj te reči večinoma berem z bralnikom, pri klasičnih knjigah pa malo pretehtam – če predvidevam, da obstaja precejšnja verjetnost, da jo bom brala več kot enkrat, se odločim za trdo vezavo, sicer za mehko, če je cena ugodna, pa za različico za bralnik.

Za otroške slikanice si nekako res ne morem predstavljati, da bi šle v elektronski format – vsaj ne vse. Za otrokov razvoj je pomembno, da predmete otipa, poduha. Ja, tudi popiše, poriše. Resnični svet ni samo virtualen in v knjigarno in knjižnico med police hodimo tudi zaradi čutnih zaznav :-)) Jaz recimo tam krasno napasem svojo potrebo po tipanju, prijemanju, fizičnem pregledovanju knjig. Pri nas doma smo imeli knjige, ki smo jih vsake toliko oprali in obesili na vrv za perilo, zraven risbic. Mlajša hči je, čim je spravila skupaj črke, zapisala svoje ime v najljubšo slikanico. Sploh pa, ali se da iti z elektronskim bralnikom spat, tako kot se to da s knjigo? Si mogoče z njim lahko podložiš povšter? Naka. In za takele taktilne tipe kot sem jaz je moteče, da pri elektronskem branju ne moremo fizično listati po knjigi. Z bralnikom si npr. tudi ne morem pokriti obraza, če me med branjem zmaga “kraševec” in zakinkam.

Mehko vezane knjige sem kupovala v mladih letih, ko je bilo to dejansko edino, kar sem si lahko privoščila (in še zdaj obžalujem, da nekaterih naslovov iz tistega časa nimam v trdi vezavi!).
Glede vsega drugega pa se strinjam, da je za zadevščine, ki jih prebereš na mah, enkrat in nikoli več, in jih je škoda postavljati na polico, e-knjiga genialna rešitev. Tudi študijske knjige bi bilo krasno imeti vse lepo v bralniku. Vso humanistiko – ah! In mogoče bi založniki potem tiste, ki bi se še tiskale na papir, pripravljali/izdelovali skrbneje kot zdaj?

Informacija, da gre prodaja v smeri e-knjig pa se mi vseeno zdi nekoliko nepopolna brez podatka, da si knjige čedalje več ljudi izposoja (NYT je nedavno objavil obsežen članek na to temo). Tudi ponudba e-knjig v knjižnicah se veča, e-knjižnic je čedalje več (Bilbary). Nekako samoumevno se mi zdi, da bo prav kmalu edini pogoj za izposojo, ne za nakup knjig, kreditna kartica. Kako je s tem pri nas?

V Mestni knjižnici ljubljana se po novem uvaja Urbana kot nova izkaznica za izposojo. Nanjo natisnejo ime in priimek člana ter vpisno številko. Da bi to v bližnji prihodnosti dali na kreditno/bančno kartico se mi zdi nekoliko neverjetno. Seveda dopuščam možnost, da se bo kaj podobnega kdaj zgodilo, vendar ne kaj kmalu.

Čbelica, sem se prav nasmejala ob tvojem postu. In se podpišem pod njim. Tudi jaz zelo rada in z užitkom listam po knjigah, sploh tistih starih, ki jim čas da (poleg ostalega) očarljivo patino. In kot praviš Katja10, tudi jaz rangiram knjige glede na vrednost – za večino se mi zdi najbolj (ne le cenovno) ugodna varianta prav mehka vezava. Imam pa eno svojih najljubših knjig celo v svileni in pozlačeni izvedbi in jo bom zapustila svojim otrokom kot dediščino

Si pa želim, da bi bilo več e-knjig v slovenščini, tako bi bilo pač več izbire. Tako ali tako danes vse knjige nastanejo v e-obliki. To se mi zdi sploh dobra rešitev za tako majhen trg kot je naš, saj je produkcija neprimerno cenejša. Bi tako lahko objavili tudi več slovenskih avtorjev in morda nekaj fičengov namesto tiskarju dali avtorju? In kdor bi bil dovolj bran, bi si prislužil tiskano verzijo. Morda bi bile potem založbe bolj naklonjene neobjavljenim (domačim) avtorjem?

Če imate kakšne druge info ali pa se vam ljubi zapisati še kaj več o e-knjižnicah, prosim, dajte.

Thimulus, hvala bogu da te zanese, tako tisti, ki beremo tvoje objave še kaj novega izvemo Verjetno si v tem poslu, ali pač ne?

Čbelica, sem se prav nasmejala ob tvojem postu. In se podpišem pod njim. Tudi jaz zelo rada in z užitkom listam po knjigah, sploh tistih starih, ki jim čas da (poleg ostalega) očarljivo patino. In kot praviš Katja10, tudi jaz rangiram knjige glede na vrednost – za večino se mi zdi najbolj (ne le cenovno) ugodna varianta prav mehka vezava. Imam pa eno svojih najljubših knjig celo v svileni in pozlačeni izvedbi in jo bom zapustila svojim otrokom kot dediščino

Si pa želim, da bi bilo več e-knjig v slovenščini, tako bi bilo pač več izbire. Tako ali tako danes vse knjige nastanejo v e-obliki. To se mi zdi sploh dobra rešitev za tako majhen trg kot je naš, saj je produkcija neprimerno cenejša. Bi tako lahko objavili tudi več slovenskih avtorjev in morda nekaj fičengov namesto tiskarju dali avtorju? In kdor bi bil dovolj bran, bi si prislužil tiskano verzijo. Morda bi bile potem založbe bolj naklonjene neobjavljenim (domačim) avtorjem?

Če imate kakšne druge info ali pa se vam ljubi zapisati še kaj več o e-knjižnicah, prosim, dajte.

Thimulus, hvala bogu da te zanese, tako tisti, ki beremo tvoje objave še kaj novega izvemo Verjetno si v tem poslu, ali pač ne?[/quote]

Ja, elektronska oblika bi morala biti bolj razširjena ker res najbrž ni tak hud preskok v tehniki, ker v neki obliki knjiga že pred tiskanjem obstaja v takem zapisu.
Tudi če cenovno ne bi bila takoooo zelo cenejša (tudi na Amzonu niso) je pa tukaj ekološki vidik. In praktičnost pri pakiranju za dopust

Me pa zelo matra firbec – katera je ta knjiga ki je v svilo vezana in s pozlato? Sliši se čudovito in krasen namen – dediščina…

Tudi jaz se strinjam, da bi moralo biti več knjig za e-bralnike v slovenščini – tako izvirnih kot prevodnih. Tudi bralcev je že kar nekaj – mama, ki uporablja bralnik, je povedala, da so bralniki totalen hit med upokojenci, večina njenih prijateljic jih uporablja. Med drugim zato, ker se jim blazno fajn zdi, da lahko berejo brez očal in se počutijo naravnost mladostne

majcha to so Poezije od Franceta, faksimile in izvedba v svili, sem še kot študentka vse leto obroke plačevala, da sem si kupila komplet. In ima zdaj častno mesto

[img]https://lh6.googleusercontent.com/-jHj91jsgdec/UO7umJpL8BI/AAAAAAAAAEw/nQk2DG6NVaA/s448/FP.jpg[/img]

O, hudo, tole z upokojenci
Ampak je res fino, da se da nastaviti velikost črk in gotovo marsikomu pride prav.
Moj tudi “glasno bere” – in to nad pričakovanji dobro.

majcha to so Poezije od Franceta, faksimile in izvedba v svili, sem še kot študentka vse leto obroke plačevala, da sem si kupila komplet. In ima zdaj častno mesto

[img]https://lh6.googleusercontent.com/-jHj91jsgdec/UO7umJpL8BI/AAAAAAAAAEw/nQk2DG6NVaA/s448/FP.jpg[/img][/quote]

Krasno! Hvala za odgovor.

Jaz sem ob izidu razmišljala o Svetlaninih pravljicah, pa se potem kar nisem odločila.

Ja, nekatere knjige je kljub vsemu vredno imeti na papirju … Svetlanine pravljice definitivno, mene pa na otroštvo spominja Martin Krpan, izdaja z ilustracijami Toneta Kralja.

Sicer pa naj bi v ZDA e-knjižno revolucijo začele predvsem gospodinje, ki vse več berejo ljubezenske romane v elektronski obliki. Verjetno je logično, saj si teh vrst knjig navadno ne pospravljaš v zbirko.

Jaz sem sicer s svojim bralnikom dobila gratis Butalce in še kar nekaj drugih slovenskih klasik. To se mi zdi super, da dobiš začetek e-zbirke že na bralniku.

Trenutno zaključujem študij založništva na oddelku za bibliotekarstvo. V prostem času rad zahajam po knjigarnah in antikvariatih. Več let pa že preko študentskega dela delam v knjižnici tako, da imam konstantno opravka z bralci in njihovimi bralnimi navadami. Spremljam tudi trende na tujem in ga primerjam z našim trgom, ki se v nekaterih pogledih vleče s polžjo hitrostjo. Kot sem že zgoraj omenil postavitev ene spletne strani, ki bi omogočala prodajo knjig ni ravno enostavno oziroma z drugimi besedami poceni.

Bodo pa e-knjige zanimive tudi za pisce, saj si obetajo večji delež od prodaje ene e-knjige. Recimo založba Eno je lani imela razpis za pravljico in kratko zgodbo za odrasle in nagrajencem obljubila objavo e-knjige za na iPad. Deleži naj bi se razdelili: 40% avtorju, 40% založbi in 20% ponudniku storitve torej Applu. Tu pa moramo upoštevati še višjo ceno e-knjig, zaradi odločitve evropske komisije, ki razume prenos e-knjige kot datoteke na osebni računalnik ali bralnik kot storitev in tako po njihovem mnenju temu primerna obdavčitev. Če pa vas zanima še kaj več o založbah z e-knjigami pri nas kliknite tu ter tu.

Z duhom sem v tem poslu, čeprav trenutne razmere na trgu niso najbolj naklonjene ideji zaposlovanja novega kadra – razen seveda, če nimaš več sreče kot pameti Kaj pa veš mogoče bom pa enkrat ustanovil kakšno butično založbico. Najverjetneje pa ne bi bil prvi in tudi ne zadnji

Trenutno zaključujem študij založništva na oddelku za bibliotekarstvo. V prostem času rad zahajam po knjigarnah in antikvariatih. Več let pa že preko študentskega dela delam v knjižnici tako, da imam konstantno opravka z bralci in njihovimi bralnimi navadami. Spremljam tudi trende na tujem in ga primerjam z našim trgom, ki se v nekaterih pogledih vleče s polžjo hitrostjo. Kot sem že zgoraj omenil postavitev ene spletne strani, ki bi omogočala prodajo knjig ni ravno enostavno oziroma z drugimi besedami poceni.

Bodo pa e-knjige zanimive tudi za pisce, saj si obetajo večji delež od prodaje ene e-knjige. Recimo založba Eno je lani imela razpis za pravljico in kratko zgodbo za odrasle in nagrajencem obljubila objavo e-knjige za na iPad. Deleži naj bi se razdelili: 40% avtorju, 40% založbi in 20% ponudniku storitve torej Applu. Tu pa moramo upoštevati še višjo ceno e-knjig, zaradi odločitve evropske komisije, ki razume prenos e-knjige kot datoteke na osebni računalnik ali bralnik kot storitev in tako po njihovem mnenju temu primerna obdavčitev. Če pa vas zanima še kaj več o založbah z e-knjigami pri nas kliknite tu ter tu.

Z duhom sem v tem poslu, čeprav trenutne razmere na trgu niso najbolj naklonjene ideji zaposlovanja novega kadra – razen seveda, če imaš več sreče kot pameti Kaj pa veš mogoče bom pa enkrat ustanovil kakšno butično založbico. Najverjetneje ne bi bil prvi in tudi ne zadnji

Kot naročeno je danes prišel članek o pomanjkljivostih e-knjige.

Če navedem samo nekaj le teh:
– e-knjigo ne moremo neomejeno posojati
– jo prodati naprej
– jo zapustiti dedičem
– ko kupiš e-knjigo nisi lastnik, temveč samo samo uporabnik zakupljene vsebine oziroma dobi dovoljenje za branje
– knjigo, ki jo kupite na iPadu ne bo delovala na Kindlu in obratno, saj sta zaprta sistema, ki bereta samo specifični format datotek – deloma je to njihov odgovor na piratiziranje e-vsebin.
– včasih se zgodi, da ti Amazon onemogoči dostop do že kupljenih vsebin
– spet drugič nastopi nepojasnjena cenzura, več na linku
– vprašanje glede prihodnosti formatov e-knjig, saj se le ti lahko v prihodnosti spremenijo in tako zakupljene e-knjige ne bodo več delovale na nekem novem nosilcu čez deset ali petnajst let. Glede na to, da so te knjige naložene v oblaku pa verjamem, da bosta Amazon, Apple ali Kobo te kupljene knjige lahko tam pretvorili v nov format, ki bo deloval tudi na drugih nosilcih in s tem umirili razjarjeno množico ljudi.

Sam sem zasledil še eno stvar, ki je ni mogoče početi z e-knjigo (mogoče pa se tu celo motim). Vsi vemo, da so knjige ponavadi zelo prijetno darilo, pa naj bo to rojstni dan, okrog novega leta ali kakšna drugačna obletnica. Meni osebno pa nekako še vedno ni jasno, kako podariti e-knjigo. Se sposodimo/ukrademo bralnik in naj skrivoma naložimo knjigo? Bo to enak efekt kot takrat, ko tiskano knjigo prineseš zavito v darilni papir ali vrečko … najbrž ne

Del razloga, zakaj naš knjižni trg še ni tako razvit tako kot v Ameriki pa leži tudi v zgornjih razlogih. Naši založniki, ki se z e-knjigami ukvarjajo se zgornjih pomanjkljivosti zavedajo in so zaradi tega še toliko bolj previdni, kako pravilno nastopiti na trg. Seveda bi vsak rad čim prej kupoval e-knjige, a ko se poglobiš v ozadje vidiš, da ni tako zelo enostavno.

Kot naročeno je danes prišel članek o pomanjkljivostih e-knjige.

Če navedem samo nekaj le teh:
– e-knjigo ne moremo neomejeno posojati
– jo prodati naprej
– jo zapustiti dedičem
– ko kupiš e-knjigo nisi lastnik, temveč samo samo uporabnik zakupljene vsebine oziroma dobi dovoljenje za branje
– knjigo, ki jo kupite na iPadu ne bo delovala na Kindlu in obratno, saj sta zaprta sistema, ki bereta samo specifični format datotek – deloma je to njihov odgovor na piratiziranje e-vsebin.
– včasih se zgodi, da ti Amazon onemogoči dostop do že kupljenih vsebin
– spet drugič nastopi nepojasnjena cenzura, več na linku
– vprašanje glede prihodnosti formatov e-knjig, saj se le ti lahko v prihodnosti spremenijo in tako zakupljene e-knjige ne bodo več delovale na nekem novem nosilcu čez deset ali petnajst let. Glede na to, da so te knjige naložene v oblaku pa verjamem, da bosta Amazon, Apple ali Kobo te kupljene knjige lahko tam pretvorili v nov format, ki bo deloval tudi na drugih nosilcih in s tem umirili razjarjeno množico ljudi.

Sam sem zasledil še eno stvar, ki je ni mogoče početi z e-knjigo (mogoče pa se tu celo motim). Vsi vemo, da so knjige ponavadi zelo prijetno darilo, pa naj bo to rojstni dan, okrog novega leta ali kakšna drugačna obletnica. Meni osebno pa nekako še vedno ni jasno, kako podariti e-knjigo. Se sposodimo/ukrademo bralnik in naj skrivoma naložimo knjigo? Bo to enak efekt kot takrat, ko tiskano knjigo prineseš zavito v darilni papir ali vrečko … najbrž ne

Del odgovora, zakaj naš knjižni trg še ni tako razvit tako kot v Ameriki pa leži tudi v zgornjih razlogih. Naši založniki, ki se z e-knjigami ukvarjajo se zgornjih pomanjkljivosti zavedajo in so zaradi tega še toliko bolj previdni, kako pravilno nastopiti na trg. Seveda bi vsak rad čim prej kupoval e-knjige, a ko se poglobiš v ozadje vidiš, da ni tako zelo enostavno.

Kaj je na mehko vezavo knjige, ki se je v njegovem času pričela uveljavljati, imel povedati Alfred Hitchcock (1899 – 1980):

“This paperback is very interesting, but I find it will never replace a hardcover book – it makes a very poor doorstop.” ;)

Thimulus, hvala za članek in veliko info. Jaz nekako mislim, da si “klasična” (trda ali mehka vezava, vseeno) in e-knjiga nista direktna konkurenca, bolj se nekako dopolnjujeta. Mislim, da bodo ljudje z uveljavitvijo e-knjige več brali, ne le prestopili na drugo obliko knjige.

Meni je precej vseeno, kakšno knjigo si izposodim za branje, mehko ali trdo vezavo. Če kupujem, raje kupim trdo, da ni že po prvem branju tako zmahana. Je pa res, da knjig ne kupujem kar za brezveze, toliko Gorenjke je še v meni (pravzaprav bi naj bila na Savinjskem vohrnost v primerjavi z Gorenjsko še hujša:)), predvsem jih kupim, če si kakšen naslov res želim imeti na polici ali če ga ne dobim v knjižnici/slovenskem prevodu.
Kar pa se tiče službe (manjša knjižnica), so knjige v mehki vezavi bolj izjema kot pravilo, saj res ne prenesejo več kot dveh ali treh branj. Žal pa je pogosto cena mehke vezave veliko ugodnejša od trde, zato pri zelo omejenem letnem budgetu za leposlovje nekako delam kompromise.
Tablico imam, prvo e-knjigo tudi, a se branja na tablici do zdaj še nisem lotila. Kar nekaj odlašam. SEm pa prejšnji teden dobila zajetno skladovnico e-knjig, tako da če ne prej, na kakšnem dopustu.