Zadnje dve tri leta opažam trend podivjanih 2-3 letnic. Ampak res, vsalič, ko je kak izpad v parku, mestu, bloku ni nikoli fantek.

Ne samo, da so totalno podivjane ampak tudi nesramne. Ti otroci mamic sploh ne upoštevajo ampak zahtevajo, izigravajo, to so pravi živčni izpadi. To bo katastrofa od človeka, ko odraste.

So to te novodobne mamice zoomerke?

Katastrofa, da failaš pri tako majhnem otroku, totalni fail od staršev.

Žrebiček zunaj tako kopitlja, kot se je naučil doma…

Od nekdaj je znana trma 3-letnikov. Je pač stopnja v razvoju. In izjava:” Katastrofa, da failaš pri tako majhnem otroku, totalni fail od staršev,” res ni na mestu. Pri 3 letih se metati na tla in izsiljevati, je namreč dosti normalno. Kako se bo zadeva odvijala naprej… to pa je gotovo odvisno tudi od reakcije staršev na izpade.

ne samo punčke, tudi veliko fantkov je neukrotljivih. Sprehodi se malo po nakupovalnih središčih, imam “srečo” da delam tam in po cele dneve poslušam to nenormalno dretje, vreščanje. Moti pa me, ko starši ne naredijo popolnoma nič v taki situaciji, pol jih naj pa raje doma pustijo, če se jim ne da z njimi ukvarjat

A očkotov pa te punčke nimajo?

Če že poznaš te izraze ala “zoomer” in “fail” potem bi lahko tudi vedel/a za “terrible twos” in “threenagers”

Pri naši je bila trma na vsake 3 leta 🙂 je pa res, da izpadov po trgovinah in podobnega pa nisem dovolil. Enkrat, dvakrat poskusi in vidi, da ne gre, potem odneha.

Imam 6 in 7 letnika – torej še pred kratkim 2-3 letnika.

Smo bili zadnjič z nekim parom skupaj, ki ima 3 in 1 letnika.

Adijo svet.

Mulcema dala v roko hrano – nuggetse pomfri kokakolo sladoled pecivo pa mulca kar naokoli po bajti.

Da bi kdo rekel:”Vsedi pa pojej pri mizi!”  Ni šans.

Tamali pljuval malo po dnevni po tleh, malo po kavču, malo v kuhinji po omaricah, drobil tisto pecivo po celi bajti itd itn.

Pol so rekli hvala za kosilo in šli.

Pucala njihova babica za njimi.

A moji niso smeli jest drugje kot za mizo pa na na stolu.

Še danes debelo gledajo, če kam pridejo pa folk je npr na kavču.

Kot je že nekdo napisal, trma je razvojna stopnja vsakega otroka. In starši, ki nič ne naredijo, ravnajo edino pravilno. Otrok se mora namreč naučiti, da s trmo ne bo dosegel nič. Le tako bo trma ostala samo razvojna stopnja, ki enkrat mine, ne pa ustaljen način vrtenja staršev okrog prsta. Tako da ja, čeprav tebe to takooo moti, je treba napad trme ignorirati.

Pa saj ni res to, da je treba trmo ignorirati. Ignorirajte jo doma, zaradi mene 24/7, v javnosti pa ni treba, da so vsi naokoli žrtve vpitja in norenja vaših sončkov. Situacija dva dni nazaj pred našim blokom. Sončki nabijajo žogo na parkirišču, mamice sončkov zraven, očetje nedaleč stran. Žoga prileti v parkiran avto enkrat, pa dvakrat, trikrat; seveda se vsakič oglasi alarm, kar pomeni, da udarci niso bili nežni. Nakar stopi lastnik avta na balkon in reče, če bi se to nabijanje lahko nehalo. In mamica tega sončka reče dobesedno “Mene pa to nič ne moti”. Kaj lahko zraste ob taki vzgoji, ko je treba kar pustiti  otrokom, da delajo kar se jim zljubi (škodo), je pa vprašanje za nekoga drugega.

Razlika je med tem, da ga ignoriraš in tem, da mu pokažeš, da to ni prav.

Ta lastnik avta bi moral z žogo obmetavati avto matere tega otroka. Je potem tudi ne bi nič motilo?

To je za 2-3 letnike zelo normalno in je vedno bilo. Samo ti si že malo v letih in si očitno bolj občutljiva. Kot že omenjeno, da se 2-3 letnik meče ob tla v svetem besu je normalno. Odvisno od starša pa je ali bo to počel tudi še pri 5, 7, 10 letih ali se bo naučil na bolj socializiran način izražati negativna čustva. Ali pa se bo naučil, da je treba čustva potlačiti in ignorirati.

Ja no avtorca,
pa odrasteš od cepetajočega dvoletnika v odrasl dobo, je pa rezultat tak kot si sama.
Cepetajoča in vse te moti, kot, ko si bila stara dve leti  🙂

fuknjene tridesetletnice ( +-)  producirajo take otroke.

Zakaj?

Ker so same neumne, nevzgojene in razvajeno histerične.

Kako bodo take znale vzgojiti otroka?

Tako je, če otroka takoj navajaš žret meso. Vegetarijanski otroci so bolj mirni in ustvarjalni.

Imamo mi ene takšne sosede. Otrok ni kriv, krivi in nesposobni so starši. Ko je bila še mlajša so ji pustili vse,da je metala v tla, razbijala – tam od enega leta naprej – bolj je razbijalo po tleh in povsod, bolj so ji ploskali (ja tudi namenoma, da sosede spodaj provocirajo). Pa sem si rekla, počakaj se jim bo samo vrnilo. No danes – slabi dve leti kasneje ta otrok histerično kriči vsak dan- včasih samo parkrat na dan, včasih več ur skupaj, se vse sliši. To ni jok, to je histerični izpad in to po ure včasih – eno nedeljo zvečer se spomnim je kričala punčka ziher dve uri skupaj, mama in ata pa se dereta zraven živcna predvsem se sliši tudi eden na drugega, ker prelagata otroka ne obvladata in potem hočeta da se drugi ukvarja z njim, ker tega ne obvladata več, jima gre pa na živce. Dereta se tudi na otroka – ker se non stop sliši pa kaj hočeš, kaj se dereš… to tako je, če od malega otroka – malčka “zlorabljaš” za nagajanje sosedom z napačnimi vzorci vedenja, in se ti potem kar zelo hitro vrne

K nam se vse sliši, ampak  se da preživeti, huje je zanje, ki so v tem dnevno. Evo jima karmo – kar sama sta si jo naredila od starosti enega leta otroka naprej, z napačnimi njunimi dejanji in vzorci otroku. Otrok ni kriv, otrok se mi smili, ker ima take starše.

Imam dvoletnico doma in zaenkrat nima nobenih izpadov. Dovoliva ji z možem veliko, dokler se drži pravil in dogovorov. Ko ga začne biksat jo enkrat opozoriva, potem aktivnost prekineva/vzameva predmet/jo odpeljeva stran… Tako delava že od začetka in se pri nas obnese. Vedno najprej povemo pravila in se zmenimo, kaj lahko in kaj ne sme. Itak to ponavljava, kot lajna, vsakič isto, tudi pri stvareh, ki so dnevno na sporedu. Večinoma ni težav, se kaže trma in uveljavljanje volje, kjer je možno sklenemo kompromis, upoštevava njeno mnenje/želje (recimo treba se je preoblečt, ona niti slučajno noče, ji dam na izbiro, kaj bo oblekla in si sama izbere eno od treh oblek, ki jih dam na izbiro). Včasih brez joka in protesta ne gre. Večinoma pa dobro furamo.

Vse kar si napisala je edino to res, da je TRMA razvojna stopnja…Vse drugo kar si napisala NI RES in ti bo to vsaka psihologinja povedala. Trmo se ukroti takrat, ko ti otroka naučiš izražanja osnovnih čustev, ker otrok trmari in s svojim vedenjem počne to kar počne (metanje po tleh, vreščanje itd…) izključno zato, ker ne zna izraziti občutka, ki ga doživlja. Ko ti otroka naučiš, da je metanje po tleh in vreščanje nesprejemljivo, da pa lahko brez problema reče: Jezen sem, ker mi ne kupiš, ali pa Ne maram ko ti nesramna se bo tudi trma končala. Ampak to je za novodobne starše izredno težko… otroka pri 3 letih naučiti, da se izrazi z besedami – ha ha ha.

Pa da me ne bo kdo takoj napadel: Imam otroka in trma z vreščanjem in metanjem po tleh se je zaključila v 14 dneh. Je pa res, da sem bila potem deležna marsikaterega debelega pogleda, ko mi je rekel sredi trgovine: Jezen sem na teme in ne maram te sedaj, ker mi ne kupiš avto. Moj odgovor je pa bil: Prav, jaz imam tebe zelo rada, upam, da me boš čez 5 minut imel raje in stvar zaključena… Dajte se pogovarjat s svojimi otroci, saj ni nič težkega…

Super, da ti je uspelo. Pač imaš otroka, ki hitro zapopade povedano. Eni zapopadejo še hitreje. Ob prvem cepetanju rečeš ne, ne boš tega dobil, in se greš ukvarjat z drugimi zadevami, otrok nikoli več ne trmari. Drugi nikoli niti niso trmarili, pač bolj plahi, umirjeni otroci, pa ne zato, ker so starši na določen način vzgajali, ampak ker ne čutijo te potrebe. Imaš pa otroke, ki jim lahko 1000x ponoviš, da je tako obnašanje nesprejemljivo in da naj ti pove, kaj ga muči, pa bo vedno znova tulil in cepetal. NISO VSI ISTI!!! Res je edino to, da z doslednostjo in tem, da ne popustiš, na koncu dosežeš, kar želiš. Ampak pri enem otroku po samo eni ponovitvi, pri drugem pa pri 10.000-či.

In kaj bi naredila, če tvoj otrok ne bi zapopadel tvojega “pogovora”?? Bi ugotovila, da ne delaš prav in bi spremenila delovanje ali bi vztrajala naprej in čez eno leto žela sadove? Ampak tisto leto bi pa tvoj tulil po štacunah in nekdo drug bi se spraševal, ali se ta baba ne zna z otrokom pogovorit. Saj to ni nič težkega, no….

V glavnem da se mati fotka za Instagram. Ko šljivi otroka, ki se dere …

No, tudi jaz sem imel popolnoma isto mnenje dolgo vrsto let… Dokler sedaj nimam 2,5 letnika… In vse, kar sem kadarkoli rekel ali celo samo mislil pri drugih frocih, dobivam sedaj nazaj… se vrača… kot bumerang… 😉

HAha, vsaj en pove po pravici. Kako je že rekel en znan otroški psiholog? Včasih, ko še nisem imel otrok, sem imel polno teorij. Zdaj imam 6 otrok in nobene teorije več.

Isto kot zafrustrirane, skurbane zenske v srednjih letih. Beri 35+, ki so ponavadi lih res prodajalke v nakupovalnih središčih . Hehe men grejo pa te na zivce, k znajo samo grdo gledat pa zavijat z očmi. Take kr na borzo pa nj češnje obirajo, če neznajo med ljudi. Brigej se zase pa službo zamenej če ti kej ne paše. Aja nisi dost izobražena, da bi šla v pisarnico sedet. Za to si si pa sama kriva.

Ko otrok trmari in se meče po tleh je dovolj, da se ga enkrat sredi trme obilno polije z mrzlo vodo. Potem je mir.