Trenja
Gledala sem včerajšnja trenja. Sočustvovala sem s samohranilko, ki ima 3 otroke in je rekla, da Božiček letos ne bo mogel nič prinesti. Premišljevala sem, da bi sama v tem primeru otrokom zagotovo dala kakšno malenkost: morda bi spekla kakšne piškote in jih zavila.
Presenetilo pa me je na koncu, ko je rekla, da jo je razveselila gospa iz ZPM, ki ji je dala igrače in čokolade za otroke in komentirala, da bodo zdaj njeni otroci vsaj nekaj dobili. Presenetil me je ta VSAJ. Mar to, kar bodo dobili, ni dovolj?
Res je, da imamo k sreči mi zaenkrat vsega dovolj, a meni je čisto vseeno, kaj dobim, tudi če je res ena malenkost, samo, da je darilo. Majhna čokolada, bonbončki ipd. me razveselijo prav tako, kot kakšno drago darilo, ker mi je pomembnejša pozornost, kot pa drago darilo.
Morda pa sem včeraj kaj narobe razumela, ne vem.
Hej!
Biti pred kamerami in govoriti o lastni stiski zahteva velik pogum. Ne vem, ce bi sama zmogla. Tale mamica je…in v dani situaciji verjetno ne mores tehtati vsake besede.
Tistega “vsaj” nisem razumela kot ti. V primerjavi z vsem, kar nekateri otroci
od vseh dedkov, starsev in ne vem se koga dobijo…Ne, ni se ji zdelo premalo in hvaleznost je pokazala.
Lep dan Babi
Hej!
Biti pred kamerami in govoriti o lastni stiski zahteva velik pogum. Ne vem, ce bi sama zmogla. Tale mamica je…in v dani situaciji verjetno ne mores tehtati vsake besede.
Tistega “vsaj” nisem razumela kot ti. V primerjavi z vsem, kar nekateri otroci
od vseh dedkov, starsev in ne vem se koga dobijo…Ne, ni se ji zdelo premalo in hvaleznost je pokazala. V stavku sem cutila bolj zalost, da jih sama ni mogla obdarovati.
Lep dan Babi
če nimaš od kje vzeti denarja moraš še poebno dobro razmisliti čemu se moraš odpovedati ti in tvoji otroci da bi npr. lahko spekel piškote. Tudi to stane nekaj denarja. Če npr kupi 1 kg moke na mesec bi to pomenilo da mora kupiti še dodatni kg moke za piškote kar pomeni da se izdatki še povečajo in bi se npr, morala odpovedati kakšnemu koncu mesa. In ja Njeni otroci bodo dobili vsaj nekaj malega in ne bodo ostali praznih rok, mogoče tisto kar bodo dobili še vedno ne bo primerljivo s tistim kar dobijo vrstniki ampak prepričana sem da se bodo tega še kako dobro razveselili. Kot reven človek se pa navadiš da nimaš velikih pričakovanj, tudi kot otrok in to ti ostane celo življenje.
Moram povedati, zakaj se je meni slišalo, da tiste igrače in čokolada niso dovolj. Vsak izhaja iz svojih izkušenj. Moja znanka je tudi samohranilka, dolgo časa je bila brez službe in velikokrat je tarnala, da nima denarja, bila je v dolgovih. Nekoč sem ji podarila fotoaparat, ker smo dobili še enega, ker je večkrat omenjala, da si tako želi slikati sina, pa nima denarja, da bi si ga kupila. Čez čas pa je rekla, da bi si seveda morala kupiti boljši fotoaparat, a nima denarja! Ta fotoaparat je bil za nas, ki po mojem mnenju kar v redu živimo (povprečno), čisto v redu, saj imamo tudi zdaj podobnega, zanjo pa očitno ni dober!
Večkrat slišim tudi, da rabljenih oblačil nihče noče, pa je toliko ljudi v pomanjkanju. Kar se Božička tiče, bodo moji otroci dobili vsak eno igračo, pa nič sladkarij. In ravno zato, ker naj bi se, kot pravi barbi, reven človek navadil, da nima velikih pričakovanj, me je ta komentar presenetil.
Ko pišete o moki, moram reči, da to pa res ni tak strošek. Mi pečemo kruh doma in kupujemo Sparovo moko po 100 SIT (za nas je v redu), zadnjič pa je bila ena v akciji po 60 SIT. Pred leti je tašča, ki ni bila socialni problem, ampak invalid, dobivala okoli novega leta od RK neke pakete z nekaj živili (menda sladkor, kava, rum za peko,…). Verjetno tudi socialno ogroženi dobijo kaj takega.
Kar se mene tiče, pa sem kot otrok živela zelo skromno, saj sta imela starša zelo malo denarja. Morda se mi tudi zato zdaj zdi, da živimo kar v redu in bi kak drug na našem mestu jamral.
Tudi jaz sem spremljal to oddajo.Tudi meni je sla mati hranilka posteno na…
Namesto da si je kupila barvo za lase (ali da je bila po moznosti pri frizerju),bi tisti denar odstela za moko in sladkor.Pa bil lahko spekla *VSAJ* tiste piskote.Pa to,da se gospodu,ki je sedel zraven nje,ki ji je podaril 50 tisoc tolarjev ni niti zahvalila….zalostno od nje.
Očitno ste preslišali, da ima ženska 40 tisoč plače in da živi v najemu. Jaz jo popolnoma štekam, da gleda na vsak tolar. Današnji pamži so pa itak že tako razvajeni, da jim gredo bolj v slast kupljeni piškoti kot pa doma narejeni.
Sem pa prepričana, da se je Hrvatiču, ki je je nepričakovano podaril 50 tisoč zahvalila, verjetno pa je bila tisti trenutek šokirana.
Dragi moji, empatije vam kar veliko manjka. Postavite se v njeno vlogo in pomislite, kako bi vi s takimi prihodki preživeli mesec???
Lepe praznike vam želim.
Tudi meni se zdi, da revni vedno iščejo razlog za svoje stanje v drugih in, da niso “z malim” zadovoljni, kot to govorijo. Oni bi vse tako, kot tisti, ki imajo. Za to, da nekaj imaš, je treba tudi nekaj dati, oziroma narediti. Tudi jaz poznam mamo 4-ih otrok, sicer ni samohranilka, je pa partner brez službe, torej finančno skoraj na istem. To kar naprej opravlja tiste, ki se imajo boljše od nje. Ko ji pa na Zavodu priskrbijo službo, primerno njeni izobrazbi pa ona to ne bi, ker ne bo za tak denar v službo hodila in se ne vem kam vozila, bo raje še naprej jamrala kako je boga in da nima itd., itd., …
Mislim, da veliko revnih samo jamra in jamra, še bolj, kot bi mogoče bilo treba, za izboljšnje stanje pa je le malokateri pripravljen kaj narediti, saj mislijo, da za to bi moral pa poskrbetzi kdo drug, samo,da imajo
Vesele praznike želim.
Ojla!
Se strinjam, da nekateri res “samo” jamrajo in bi jih bilo potrebno naučiti predvsem tega, kako ravnati z denarjem in kako v vsakdanu izbrati prioritete. Menim, da bi bilo tarnanja dosti manj, če bi se naučili predvsem tega. Nekateri pa res živijo tako, da se ti para srce. In če človek ne izgleda “razcapan” in zanemarjen, še ne pomeni, da ne živi na robu preživetja. Včerajšnjo mamico so verjetno uredili na Popu in ne vem, zakaj bi moral biti človek “na pol” razpadel, da bi bil vreden človeške topline.
In pri nas je ogromno “šlepanja” na tuj račun, pa je tem ljudem popolnoma vseeno, komu in kje je odvzeto. Zato ker ni več prepotrebne solidarnosti, razumnosti in vsaj kanček altruizma iz preteklih časov.
Sem bila pa šokirana, da ljudje jemljejo kredite za nakup novoletnih in božičnih daril. Tega pa enostavno ne razumem in se mi ti ljudje v svoji ozkosti lahko samo smilijo. Hudo! In sem sigurna, da potem tile najbolj jamrajo!
LP
Ali se spomnite serije Zona somraka? No, včasih marsikomu od nas (sodeč po nekaterih postih) ne bi škodilo, da bi se znašel v koži kakšnega reveža. Kako jih morete tako obsojati, da samo jamrajo, pa da vse hočejo,… Ali vas ni sram? Sedite za dragimi računalniki v svojih ogrevanih domovih, dišečih po božičnem pecivu, mogoče zavijate darila in s tako lahkoto pljuvate po revežih. Ej, Slovenci moji, da vas ni sram. Tako malo nas je, pa tako grdi smo drug do drugega včasih.
Poskusite se za trenutek postaviti v njihovo kožo. Res je, moka je danes poceni, ampak a ne kapirate, da če ni službe, ni denarja in tudi moke za 60 sit ženska NE MORE kupiti.
Dajte, zbudite se in ne valite krivde na tiste, ki z revščino plačujejo zgodbo o uspehu naše male dežele.
Če potrebuješ spodnje hlače, pulover, zvezke….pa položnice moraš plačat…., lahko za ćokolado rečeš, da si vsaj nekaj dobil. Naslednji dan boš ravno tako potreboval denar za kruh, položnice, za spodnje hlače in pulover ga pa ne bo!
A ste že slišale za KRUHA IN IGER JIM DAJTE, mogoče boste potem razumele.
Zakaj obsojate mamo in pljuvate,saj še ni tako dolgo,ko ste odgovarjale koliko denarja porabite za trgovinske nakupe na mesec.Nobena ni bila ne vem kako nizko,nobena ni porabila manj kot dobi ta mama na mesec.Kar poskusite priti z tako nizko vsoto denarja skozi mesec!Če nimaš denarja so tudi akcijske stvari zelo drage….
Kako ste ene pokvarjene, kaj naj zdaj vsi, ki zares slabo živijo to na vsak način pokažejo tudi z zunanjo zanemarjenostjo? Če še ne veste je vedno ravno v času največjega pomanjkanja recimo po 2.svet vojni zelo narastla prodaja šmink in hlačnih nogavic, ali pa v času vojne na Balkanu, ko so bile ženske tam v največjem pomanjkanju bolj urejene kot marsikatera dobro preskrbljena ženska v zahodni državi. Ko ti teče voda v grlo je pesimizem zadnje kar si lahko privoščiš. Revščine je pa pri nas kolikor hočeš a veliko ljudi se vsaj z zunanjim bliščem zavaruje, da jih ne bi označili kot zgubarje in reveže, slovenska mentaliteta pač.