trenutno bolan
Pa sem spet z vami, drage gospe. Po trudapolni negi otroka prejšnji teden, sem tudi sam zbolel. Včeraj sem samo nebogljeno ležal, medtem ko me je tresla vročina, danes pa tudi vstanem, čeprav večinoma leže srkam čaj, ki mi ga je zjutraj pripravila zelo razumevajoča žena in se hkrati nadvse samopomilujem. Če ste v mojih besedah zaznale nekaj sarkazma, imate prav. Namreč, rad bi vas vprašal, zakaj za vraga imate vse po vrsti idejo, kako moški ne znamo prenesti niti najmanjše bolečine, če zbolimo, smo revčki ki mislimo, da se nam je zgodilo nekaj groznega in da smo enostavno razvajeni mamini sinčki, ki ne znamo potrpeti??!!
To se je namreč zgodilo meni. Včeraj sem pač vsled svoje bolezni malo zastokal, žena pa CITIRAM: “Joj, ubožček, saj stokaš kot da je kaj resnega.” HALOOOO! Kaj resnega!!! Kaj pa naj bi bilo resnega potem, če ni 40 vročine, bolečine v vsakem delu telesa, skelenje v očeh… No, edino če bi me kdo s sekiro kresnil po glavi ali pa bi me povozili na prehodu za pešce! V tem primeru bi bil očitno upravičen do malo empatije, saj bi bilo nekaj “resnega”! Pa to še ni vse! Danes zjutraj me vpraša, ali lahko mali ostane z mano, ker sem že boljši. Boljši?? Sicer mi je vročina res padla in se nekoliko bolje počutim, ampak imeti pri sebi dveletnega nadobudneža, ki je že skoraj zdrav in samo gleda, kje bo kaj ušpičil, je pa res preveč… Pri mojem stanju! Verjetno sem jo pogledal kot da je bleknila neumnost stoletja, zato je rekla “no, pa ga bom peljala k moji mami, ker mu še malo iz noska teče – bo šel čez dva dni v vrtec”.
Kaj ji pade na pamet! In to še po tistem fijasku prejšnji teden – pa takrat sem bil še zdrav. Bogve, kaj bi mali ušpičil dokler bi se žena vrnila iz službe.
No, zdaj pa vas sprašujem, drage moje, kako to da imate več empatije do neznanega klošarja ali do izmišljenih igralcev v kakšni limonadi kot do lastnega moža. A ve tudi tako obravnavate vaše partnerje, ko zbolijo? ali ste kaj bolj razumevajoče od moje žene? Ker zdaj sem pa nanjo res hudo jezen!!
Pozdravljen.
V prvi vrsti ti želim, da se čim prej pozdraviš.
Bi ti pa svoje žensko gledanje razložila takole oziroma bi te najprej vprašala, kakšne pozornosti oziroma razbremenitve je deležna tvoja žena če zboli?
Iz svojih osebnih izkušenj ti bom rekla, da večinoma tudi jaz pravim, da so moški ko zbolijo še hujši kot majhni otroci. No ne vsi, moj pa definitivno. Na pol je mrtev, tečen, leži in se smili samemu sebi… Obup. Saj sploh ni problem skrbet za bolnega moža, če bi bila te iste nege deležna tudi sama ko zbolim. V bistu je bolj problem, ker se res smili samemu sebi, leži kot da je na pol mrtev,… Ko zbolim jaz, si v bistvu ne morem privoščit tri dni ležanja in smiljenja sami sebi, kako sem boga ker sem bolana in enostavno si ne morem privoščit, da bi tri dni ignorirala družino, tako kot recimo stori moj.
Kar se tvoje žene tiče, ne smeš bit jezen nanjo. Poglej, čajčka ti je skuhala, otroka je odpeljala k mami, njena vprašanja pa izhajajo iz lastnih izkušenj, ker bi ona definitivno (in tudi jaz) imela otroka pri sebi, če bi zbolela. Mislila ni nič slabega, ti si pa mogoče zdajle malček preobčutljiv.
Hitro se pozdravi.
LP
Hehehehe:))))))))))
Tako bom rekla, ko moj mož zboli, samo leži in jamra. Ko jaz zbolim (velikokrat za enako virozo), me 100krat kliče in sprašuje, kaj naj sinu obleče, katero brisačo naj vzame, kako mu naj da kapljice v nos…..in še 100 ostalih glupih vprašanj. Ko ima on virozo, ne more niti niti na wc, jaz pa bi mogla imeti non stop možgane na ful… in biti v pripravljenosti….
Če pa je vročina padla, pa me tako že popolnoma pokoristi in kao nimam več pravice do poležavanja…..No in ženske pač fizično to zmoremo, ker smo močnejše;)))) vas pač vsaka zadeva veliko bolj zdela;))))))
Lepo se imej in pozdravi se.
N.
Drugič navedi vir, od kje je tole kopirano, drugače pa luštša zgodbica za tole jutro, in res je, ko je dec bolan adijo pamet in sam pokamo in odhajamo od doma za cel dan, kajti nihče ga ne more prenašat, mal posmrka pa je bolan na smrt.
Jaz sprašujem tega avtorja pisanja, kaj pa mi ženske, ki skoraj nikoli sploh ne smemo biti bolane, zakaj že ne, ker bi se potem vam in še komu podrl svet! Moški ja, kaj čemo. On mal posmrka pa je že v postli na smrt bolan, me pa lahk dejansko ckrnemo od bolečin, bolezni pa bo rekel, je tole narejeno, a tega pa nis kupila, boš vzela otroka v naročje…
Te popolnoma razumem. Ker imam enega takega desca doma. :)) K sreči pa ne zboleva pogosto… :))
Aha, evo, točno to: “Na pol je mrtev, tečen, leži in se smili samemu sebi… Obup.” Isto razmišljanje kot moja žena. Se mi zdi, da je tole določena ženska zarota proti bolnim moškim.
Kako je z njo med boleznijo? Ti opišem. Zboli, ima vročino, jaz jo pošiljam v spalnico, kjer naj počiva, ona pa leži pol ure, potem pa jo primaha nazaj dol v dnevno in začne spraševati, ali je starejši naredil nalogo, zakaj mali joka, ali sem malemu dal kaj jesti, zakaj hodi okrog brez nogavic….. nakar jo naženem nazaj v posteljo in ji rečem, naj neha skrbeti za vse in da ne bomo pomrli med tem časom ko bo ona počivala, pa spet gre za nekaj minut in spet prikolovrati nazaj. In to se ponavlja, dokler ne ozdravi. Pa kaj jaz morem, če se enostavno ne more sprostiti in počivati. Če pa jaz to naredim (pač ležim cel dan, pijem čaj in počivam), sem pa “na pol mrtev, smilim se samemu sebi…”… Po vaše bi morali tudi moški razgrajati okrog in gnjaviti ženo, če je vse prav naredila in če ne bo med tem časom ko on počiva, bajta propadla in otroci pomrli.
In še vedno sem jezen!
:))
Potem pa jo spokaj in pošlji v toplice – ko zboli, seveda. :)) Nikar je ne gnjavi, če ji vse teče kot po maslu. Utegneš biti ti odseljen za nekaj časa. :))
LP
Hehehe, cot.
To je pa tisto, ženske so z Venere, moški pa z Marsa.:)) Ja, smo drugačni in drugače dojemamo bolezen. Glej, tudi jaz se pravzaprav lahko smilim sama sebi med boleznijo (mimogrede, sem tudi jaz trenutno bolna), vendar imam v mislih tako kot tvoja žena še vse ostalo v zvezi z otroci. Tudi jaz grem v spalnico, pa potem pridem dol in “težim” možu, zakaj mala joka in ga “spomnim”, da je že čas, da bi kaj pojedla. Ker on se enostavno ne spomni oz. jo že pripravlja za spanje, medtem ko bi morala še nekaj pojesti pred spanjem. Tudi on me pusti povsem pri miru in bi lahko komot počivala, ampak potem pomislim, da je pozabil narediti to in to, pa ono… in mu grem povedat. Vem, da smo ženske krive, da razmišljamo na tak način in se imamo za edine sposobne urejati stvari okrog otrok. S takim obnašanjem samo še bolj utrjujemo moževo mnenje, da on sam itak ni zmožen popolnoma poskrbeti za otroka in da se mora vedno zanašati na nas. In začarani krog je sklenjen. Mož – ki popolnoma zaupa ženi, da bo uredila vse potrebno v zvezi z otroki med njegovo boleznijo – pa nima nobenih tovrstnih težav in se komot posveti sebi in svoji bolezni, celo tako zelo, da se nam ženskam zdi, da se smili samemu sebi, misli, da mu je grozno hudo ipd. Ker se enostavno ne obremenjuje z ničemer drugim razen s samim seboj. Se mi zdi, da je to razlog. Da se me – ženske – niti med boleznijo ne moremo tako zelo sprostiti in posvetiti sebi, da bi odmislili vse ostalo. Vi pa se lahko.
Ja, točno to je razlog. Nezaupanje možu, da bo med vašo boleznijo znal urediti stvari tako, da bo konec koncev vse v redu. Ker mislite da imate monopol nad dobrim počutjem otrok in da mora biti vse do popolnosti pravilno narejeno, ker drugače bo prišlo do razsula. In zdaj sem jaz, ki ženi zaupam, da bo stvari med mojo boleznijo dobro vodila, namišljeni bolnik, ki se smili samemu sebi. Jaz bi si celo želel, da se moja žena tako obnaša, ko je ona bolna. Bi pomenilo, da mi zaupa, da ne bom zafural bajte in otrok med njeno boleznijo. Madona.
Ja madona ja, ne vem, prva misel mi je bila, evo dec, se dela norca iz nas in nam je zdaj tole popal sem, kopiral iz bog ve kje. Kajti bolan dec ni zmožen klofat po računalniku, bolan dec leži v postli in umira vsakič ko mal zakiha, zakašlja, evo od kle mi ta misel, da ti nisi bolan in si vse tole kopiral od nekje;))!
In me ne želimo imeti vse pod nadzorom, ko ležemo v postlo šele takrat, ko res ne moremo bit več pokonci, ampak kaj, ko nas za vsak drek kličete, kje je to, kam dam to in kako potem zaboga ne boš imel vse pod kontrolo, če vi tega niste zmožni niti za nekaj dni, ko me odpovemo.
Zdaj pa idi ležat, mar nisi na smrt bolan;))..hihi. Ti pa bolan ja, prej usran ko bolan..oh moški, moški!!! Jaz še zmeraj trdim, da ste večni otroci!!!
Ni res, kako si želim imet mir vsaj tisti dan ko se uležem, da bi prišla k sebi, pa ga ni, najprej otroc mami, mami, nato 100x on kje, zakaj, kako, kdo…ja kako naj imam potem mirrrrrrrrrrrrr..nemogoče! Naslednjič, ko zbolim grem v hotel in sploh ne povem kam, tako;))!
Zakaj ne počivaš, ko si tako bolan, očitno te je tvoja prekužila in bi ti čist lahko pustila v varstvo otroka, imaš dovolj moči ti namišljeni bolnik ja..hihi
Ko sem jaz bolana mi računalnik in net ne hodita po glavi! Izdajaš se na vsej črti…puščas sledi, da ti je le dolgčas o neki bolezni strašni ni ne duha ne sluha*-*! Pojdi kuhat kosilo, mal pospravi, namest, da se kle delaš norca iz nas..hihi
Ti posluš, ne sodi drugih po sebi in tvojemu možu. Jaz svoji ne težim in je ne sprašujem nič. Komot bi lahko spala, če bi hotela. Pa ne more. Če pa tebi dec kar naprej teži, kje je to pa kje je ono, pa ga verjetno drugače (ko si zdrava) ne vključuješ v vzgojo in nego otrok (ali pa sam noče, jebiga, samo takega si si izbrala), zato takrat ko mora zanje poskrbeti, ne zna. In ne ve, kje je to, pa kje je tisto, pa kako se naredi to in to ipd. Dobro, saj tudi jaz nekaterih stvari ne vem, mi je pa zadnje kar bi naredil, da bi spraševal bolno ženo, kako se vključi šporget ali kje so nogavice. Raje bi otroka pustil brez nogavic ali ga obul v moje štunfe, kot bi šel zaradi tega gnjavit ženo. Jebiga, nismo vsi taki k tvoj stari.:)
Ti posluš, pejd že ležat in se smilt sam sebi;)), drugač te zatožim ženi, da kle babe osvajaš, polej boš mel šele hudiča v bajti!
Kar se mojga tiče, za štunfe ve kje so, šporget se le dotakne in že greje, torej je poanta v drugih stvareh, verjetno v unih za katere tudi ti tvojo sprašuješ…in jebiga ja, hvala bogu, da niste vsi taki ko moj, ga tko ljubim, čeprav mi ne da gmaha, ko sem bolana, vsaj vem, da ga skrbi zame in je zato vsakih pet minut z raznimi brezveznimi izgovori ob meni;)).
In veš kaj še, hvala bogu, moj dec obleži res le takrat, ko je zares bolan in to je zelo, zelo redko in takrat mu računalnik ne hodi po glavi! Bi mu dala vetra, če bi tkole simuliral ku ti!!
Pa kwa se kle usajaš pa mi safraš lajf, babše! Ti pejt kej delat rajš d te ne bo šef zastonj plačvou pa nej te ne zanima moja bolezen pa če zmorem klofat po računalniku. Mam zlo udoben fotelj, pokrit sem z deko in čaj mam zraven na mizi. Razmišljanje pa mi ne dela takih preglavic d neb mogu skp spravt nekaj stavkov, če sem bolan. Tko d hvala na vprašanju, ampak se mam čist dobr k tko okrevam in jutri grem po vsej verjetnosti v službo. Pa lep pozdrav in delat pejt.
:))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))
Oprosti … samo sem se tako iz srca nasmejala … :))))))))) Hahaha … … ojoj … Ne mi zamerit, ampak to si pa res tako tipično moško napisal, da kar res ni … :))))))) Namreč … me “supermame” … :)))))))))))))))) … tudi z vročino in bolečinami lahko poskrbimo za otroke. ;))))) (da me ne boš resno jemal … se tut jst mal sarkastična) ;)))
Kar odpočij si, da prideš lepo k močem. Ta mali tako ali tako ne bi imel nič od tebe danes .. pa še ti bi bolezen samo še podaljšal, ker se ne bi pozdravil do konca. Če je možnost babice, jo je za izkoristit do konca. Pa še vsi smo bolj srečni … (ti, žena in babica) :)))
