Prosim za nasvet.

Doma imamo en plastičen ubogi tricikel s plastičnimi kolesi in ga ima naša 2-letnica kar rada (balanca kar visoko, sedež nizko), ampak ni stabilen in bi radi kupili nekaj novega. Zadnjič se je usedla na en bolj profi (izposojen, sicer) tricikel in je takoj zakapirala pedala in se fajn peljala.

Zdaj pa so “in” poganjači brez pedal.

Tisti, ki ste sprobali eno ali drugo ali celo oboje, kaj priporočate? Kje otrok bolj uživa? Kaj prej preraste? Imamo en kar fajn klanec in me skrbi, da bi se s poganjačem “pobila”, trikolesnik pa prehitro prerasla…

Hvala!

Pa kupi navadno kolo s pomožnimi kolesi. Mi smo našemu sicer kupili poganjalčka, pa ni pretirano navdušen. Se mi zdi, da bi imel raje navadnega na pedala. Sicer imamo enega zdelanega trikolesnika, v katerem se je dolgo vozil, ampak ne vem, če je to to. Bomo poskusili s kakšnim takšnim:
http://www.puky.de/homepage/produkte/spielfahrraeder/4122.htm

Oz. bolj primeren bo najbrž takšen:
http://www.puky.de/homepage/produkte/spielfahrraeder/4106.htm

Tole je naša zadnjič že odpeljala skoraj iz Hervisa. A bi bilo uredu?

Ne vem, v čem je fora tah poganjalcev? Po moje sam zadnja moda.
Jaz tud mislim, da je najboljš kupit navaden otroški kolešček s pomožnimi kolesi, da se že zdaj mal navaja, kako se zgleda vozit s kolesom.

Svetujem poganjalčka. Ne gre za zadnjo modo, ampak otrok na poganjalčku na varen način dobi občutek za ravnotežje. Prehod na pravo kolo s pedali je potem popolnoma enostavno – naša štiriletnica je vožnjo na pravem kolesu obvladala po pol ure, po dveh urah pa je skapirala še, kako pride iz mesta, če hoče uporabiti pedala – seveda je to bilo zato, ker je ravnotežje že znala loviti iz poganjalčka in je bilo pri tapravem kolesu treba samo pokapirati pedale.
Kolo s pomožnimi koleščki pa je otroku pravzaprav v potuho – je pravzaprav isto kot tricikel, ravnotežja ne dobi, ampak se zanaša na to, da ga koleščki držijo. Po mojem mnenju je vožnja s poganjalčkom bistveno bolj podobna vožnji s “tapravim kolesom” kot pa vožnja s kolesom s pomožnimi koleški….

Poganjalček. Tudi sami se mi je zdelo, da je to še ena modna muha. Ko pa sem videla kako se pelje moj vnuček z njim kot raketa sem se le smejala. Pri samo 3 letih, se je potem peljal že s pravim kolesom BREZ dodatnih kolesc. Res koristna stvarca.

Ma, saj ne rečem, da za ravnotežje ni super, ampak nekateri otroci ga ravno ne obožujejo in imajo raje pedala – žal je tudi naš med njimi, zato bomo najbrž kupili kakšno navadno kolo. Prav tako poznam pa dva mulčka, ki jima je poganjalček super, z navadnim kolesom pa ne znata oz. nočeta imeti opravka (pa imata novi, primerni njuni starosti 5 let). Tako da prehod na navadno kolo ni vedno enostaven in neproblemetičen. Pa kaj čmo, otroci so si različni, najslabše pa je otroka siliti v nekaj, kar ne mara.
Glede tistega trikolesnika – kaj pa vem, deluje precej težko in okorno, tudi ravnotežja z njim ne bo ravno trenurala, ampak, če ga je peljala….

definitivno poganjalec, zato da se uči ravnotežja, naš je pri 2 letih šibal z njim.

Enega otroka smo imeli na poganjalčku od 2. leta, drugi je bil do 5. na pomožnih koleščkih. Prvi je pri treh letih zlahka osvojil kolo, drugi je komaj komaj zvozil pri petih.

Pri naših izkušnjah so na poganjalčkih bolj okretni, bolj komot, so za dlje časa (če kolesa še ne osvojijo). Na pomožnih kolesih so v primerjavi s tem kot polži, pa bognedaj da je kakšna luknja na cesti.

Dejansko ne poznam otroka, ki poganjalčka ne bi maral. Po naselju se vsi podijo z njimi od zgodnjih let dalje.

Odkar so videli prvega otroka, so vsi starši nabavili to. :)) Prav luštno jih je gledat.

Pomožna kolesa so res out.

Svetujem poganjalca. Moja oba otroka sta ga imela, dobila z njim izvrstno ravnotežje in potem pri treh letih v prvem poskusu speljala kolo brez pomožnih kolesc. Nisem mogla verjet, kako je bilo enostavno. Zdaj, ko sta stara 4 leta prekolesarimo skupaj že precej dolge razdalje brez težav.