Trubarjeva
Če ti je všeč ali ne jo bodo razkopali. Upam, da bodo uredili tudi leglo svinjarije v Rogu. Sicer pa je center mesta postal en velik dizniland, tako da bodo kmalu izseljeni vsi prebivalci. Ker bo nov hotel nasproti RTVja, pa nov hotel nasproti intercontija, pa nov hotel pri Šumiju, pa … Kaj bodo vsi ti turisti v mestu delali ne vem, vem pa, da že obstoječi tulijo ponoči po cestah, bruhajo po hišnih dvoriščih v centru, puščajo svinjarijo, navijajo muziko v airbnb in svinjajo po hišah. Policija nič, mestna oblast pa gleda samo svoj bizniz. Gravž v glavnem!
Leta 1797 se je cesta imenovala ŠENTJANŽOVE GASSE, ker je vodila skozi Šentjanževo predmestje.
Leta 1802 so cesto preimenovali v SVETEGA PETRA CESTA.
Za cesto so bile značilne hiše s širokimi režami na strmih strehah za sušenje kož.
V ulici so prebivali usnjarji, mesarji, krznarji, mlinarji, irharji ter rokodelci. Skupno jim je bilo, da so za svoje delo potrebovali vodo, zato je južna fasada hiš segala v vodo.
Leta 1910 so stezo, ki je povezovala Trubarjevo in Ilirsko ulico poimenovali MALA STEZA, ki pa je bila kasneje po zazidavi ukinjena.
Cerkev svetega Petra je najstarejša ljubljanska farna cerkev. Šempetrskemu predmestju so zaradi njegove obsežnosti pravili tudi FORŠTAT po nemški besedi VORSTADT (predmestje). Prafara je obsegala ves svet ob porečju Ljubljanice od Vrhnike do Zaloga in od ižanskih hribov do Save. Sprva je tu stalo skromno romarsko svetišče.
23. februarja 1262 je bil prvič omenjen Šempeter kot APUT BEATUM PETRUM IN DOMO PLEBIS (v župnišču pri svetem Petru).
7. oktobra 1262 je bil Šempeter omenjen kot APUD LAYBACUM IN PAROCHIALI ECCLESIA SANCTI PETRI – EXTRA MUROS (pri Ljubljani, v župnijski cerkvi svetega Petra – zunaj zidov).
Leta 1358 je bila pozidana cerkev, ki je bila prednica sedanje cerkve. Pozidana je bila v gotskem slogu.
3. junija 1472 so Turki cerkev požgali in oplenili.
Leta 1618 je stala cerkev z enim zvonikom, ki ga je dal popraviti ljubljanski škof Tomaž Hren.
Leta 1711 so od cerkve svetega Petra pa do božjepotne cerkve Marije Device Vnebovzete v Polju zgradili 12 znamenj, ki so jih ljudje poimenovali Marijini štacijoni. Eno znamenje je bilo ob severozahodnemu vogalu pokopališkega zidu svetega Petra.
Leta 1726 so začeli graditi novo cerkev po načrtih arhitekta Giovannija Fusconija. Arhitekt se je zgledoval po beneški cerkvi S. GIORGIO MAGGIORE. Zgrajena je bila v poznorenesančnemu in baročnemu slogu. Pri gradnji je sodeloval stavbenik Gregor Maček, kupolo pa je poslikal Franc Jelovšek.
Leta 1728 je škof blagoslovil novo cerkev.
Leta 1730 je župnik vsa cerkvena zemljišča prodal mestu, ta pa mu je podarilo 30.000 opek, da so lahko končali gradnjo.
Leta 1731 je bila cerkev povsem zgrajena z dvema zvonikoma.
Leta 1786 so v cerkev prinesli marmornato prižnico iz stare frančiškanske cerkve na Vodnikovem trgu, ki so jo nato podrli.
Leta 1850 je kipar Toman izklesal kipa svetega Petra in Pavla, ki stojita ob glavnem vhodu.
Po potresu leta 1895 so cerkev popravili.
Leta 1905 so uredili okolico cerkve. Pred tem je cerkev na severu obdajal zid čez katerega so se razprostirali travniki in njive. Tu je bila speljana cesta proti Vevčam.
Leta 1935 so po načrtih arhitekta Ivana Vurnika uredili notranjost cerkve.
Leta 1937 in 1938 so prenovili zunanjost in fasado.
Poleg cerkve je staro poslopje župnišča in mežnarija oziroma cerkovnikova hiša. Leta 1788 je bila tu osnovna šola, ki se je leta 1906 preselila v novo poslopje na Šmartinski cesti 96, od tam pa leta 1964 v novo šolo Jožeta Moškriča v Novih Jaršah na Jarški 34.
V Ljubljani se gradi 800 novih hotelskih sob, vse v centru. Kam in kje bodo stanovali mladi iz Ljubljane tako nihče ne ve, še manj župana to briga. Procenti so že razdeljeni, mladi se pa slikajmo! Za tuje delodajalce. Ker v mestu bomo lahko samo sobarice ali pa receptorji. Če nas ne bo, bodo pa romune pa bolgare uvozili.
Ne maram te mestne pogoltne oblasti.
ZNAMENJSKA ULICA ŠENTJANŽ
Šentjanž se je nekoč imenoval del Šempetra okrog cerkve svetega Janeza Krstnika, ki je bil prvič omenjen v drugi polovici 13. stoletja.
Cerkev je stala tam, kjer se Vidovdanska cesta izteka v Trubarjevo na bregu Ljubljanice.
Med napadi na Ljubljano so Turki cerkev razdejali, leta 1554 pa so meščani ruševine odstranili, da ne bi bile napadalcem za kritje in postavili tam znamenje svetega Janeza Krstnika.
Leta 1868 je Janez Wolf naslikal na znamenju štiri oljnate slike na katerih je upodobil svetnike Hieronima, Florjana, Janeza Krstnika in Petra.
Leta 1877 so ulico poimenovali ZNAMENJSKE ULICE ali Bildgasse po znamenju Janeza Krstnika.
Leta 1888 je bilo znamenje podrto, v spomin na znamenje pa se sedaj tam imenuje Znamenjska ulica.