Tudi mene bi bilo strah, če bi v moje stanovanje prišel kdo z majhnim otrokom
Tukajle berem pritožbe čez to, ko ženska povabi prijateljico na obisk, potem pa ta prijateljica pride z otrokom: Tukajle – link.
Deloma ji dam prav, saj če stanovanje ni prilagojeno za otroka, pride pa z majhnim otrokom, se lahko otroku kaj zgodi. V mojem stanovanju je na dosegu otroka kar nekaj nevarnih reči in če bi kdo prišel nenapovedno z otrokom, bi bila res kriza: škarje na pisalni mizi, zdravila (jih imam kar na kuhinjski mizi, da jih zjutraj ne pozabim vzeti, ko se mudi v službo – enkrat mi je celo tableta padla iz rok na tla in se odkotalila nekam pod mizo, pa se mi je preveč mudilo, da bi jo v tistem momentu pobrala, ko pa sem prišla iz službe, sem na vse že pozabila – verjetno je tableta končala v sesalcu ob naslednjem sesanju – bog ve, kaj bi bilo, če bi jo videl in pojedel otrok od obiskovalke, ki bi isto popoldne prišla k meni…), kakšen kovanec mi kdaj pade na tla in tam obleži,… Skratka, zelo nevarno za otroke. V kopalnici imam na tleh pod umivalnikom polno čistil – tukaj bi morala kupiti omaro za čistila in jih zakleniti, če bi hotela dovoliti otrokom priti v stanovanje… V stranišču imam na tleh čistilo za stranišče – da je pri roki, ko čistim wc – tudi nevarno za otroke… V predalih, ki so na dosegu otroških rok, imam nož (za rezanje kruha in mesa), otrok lahko vključi štedilnik in se zelo opeče, ko prime vročo kuhalno ploščo (nimam child locka na štedilniku, na pralnem stroju pa ni vključen – bi ga morala vklapljati, ko bi bil obisk pri meni, kar pa je takrat neprikladno, sploh zato, ker bi morala pogledati v navodilo – nikdar ga nisem uporabila, ker nimam otrok…).
Torej, tudi mene bi bilo zelo strah, če bi v moje stanovanje prišel kdo z majhnimi otroci.
Da o tem, da v mojem stanovanju nimam igrač, niti ne govorim.
Ne gre se samo za čistočo stanovanja, ampak tudi za varnost otroka v stanovanju, ki ni prilagojeno otroku.
Gledam in se čudim.
Kako hudirja sem uspela prilesti do srednjih letih, ko doma
– nismo imeli zaščitenih stopnic
– nismo imeli zaščitenih vtičnic
– nismo imeli zaščite za preprečevanje odpiranja predalov in omar z nevarnimi vsebinami
– nismo imeli zaščitene kuhalne plošče
– nismo imeli zaščite na pralnem in pomivalnem stroju
– nismo imeli posebno visokih odlagalnih površin za detergente in čistila
Res, kako vraga je tastarim uspelo, da sem preživela kritična leta???
Tudi jaz se to pitam. Je pa tako, da takrat še ni bilo take odgovornosti, če se je otroku kaj zgodilo. Če je otrok kam padel, ni bil kriv lastnik nepremičnine, kjer je otrok padel, ampak je bil to pač nesrečen slučaj. Danes se pa takoj leti na sodišče za vsako figo – vsaj tako berem povsod. Strah me je imeti otroke. Strah.
Saj ne morem verjeti kaj berem!!!
Imam tri otroke:
– čistila nikoli zaklenjena,
– tudi kdaj pustim tablete na pultu,
– noži v nezavarovanih predalih,
– nezavarovane stopnice,
– kovanci na tleh,…
Joj, pa kaj delate paniko pa zmedo in oh in sploh,…
malega otroka pač spremljaš, nekoliko starejšim, pa razložiš, moja triletnica ve, da čistil ne sme piti, da se lahko z nožem ureže,…nesreča pa se kdaj zgodi in pade ter se udari.
Ja, kako pa sem lahko jaz preživela in kako da so moji otroci še živi.
Mogoče je pa problem, da mi danes toliko beremo in dobimo toliko informacij, kot jih naši starši niso. Da, internet, časopisi, televizija, radio – na vsakem koraku te bombardirajo z informacijami. Tega še v prejšnji generaciji ni bilo toliko kot danes, v predprejšnji, ko se je rodila moja babica, pa še radia in televizije niso imeli… Vse te informacije, ki jih imamo, to je problem… Mene je zaradi njih bolj strah, kot bi me smelo biti… Nismo narejeni za tako bombardiranje z informacijami, nismo! Vsa čast, hvala in slava informacijski družbi, ki se jo tako opeva, njenih slabosti pa nihče ne vidi in noče videti.
Mislim, da ma po eni strani prav. Moji otroci vejo od malega, da se tablet in britvic ne dotika in nič ne skrivam, kaj pa sosedovi otroci to vejo ali ne? Mama kofetka jaz pa naj laufam in prigovarjam: Tinček v vtičnico ne smeš prstkov tiščat…. Ker doma imajo pač varovala in se nihče ne sekira, če je blizu vtičnice
a drog pa orožja nimaš pa nič? Vidiš pr men je pa to problem, vse po tleh je pokozlano od metadona pomešanega z kozlarijo od ostele kemije, narkotikov in benzodiazepinov, po tleh ležijo tulci nabojev ali kugle ki so popadale iz zida, pod mizo najdeš celo smodnik iz metka, šrot iz šibrenk, heroinske igle (rabljene), varikina in belilo kar v lavorju da o apnu sploh ne govorim
a drog pa orožja nimaš pa nič? Vidiš pr men je pa to problem, vse po tleh je pokozlano od metadona pomešanega z kozlarijo od ostele kemije, narkotikov in benzodiazepinov, po tleh ležijo tulci nabojev ali kugle ki so popadale iz zida, pod mizo najdeš celo smodnik iz metka, šrot iz šibrenk, heroinske igle (rabljene), varikina in belilo kar v lavorju da o apnu sploh ne govorim[/quote]
..domišljijo.
Ko sem sama imela male otroke in sem šla kam na obisk, mi na kraj pameti ni padlo, da bi odgovornost za svoje otroke preložila na osebo, pri kateri sem se nahajala…. Doma smo imeli pač otroku prilagojeno stanovanje, drugje sem pa seveda vedno imela eno oko na otroku in pregled nad tem, kar počne…. Seveda sem dovolila, da je otrok capljal okoli, vendar v mojem vidnem polju in nikoli nisem dovolila, da bi povzročal škodo, brskal po omarah ali kaj podobnega…. Verjetno pa je kje iz ust tudi kapnila kakšna kaplja sline, bog pomagaj:-))))
Ko so pri nas na obiskih mali otroci, pa stvari, ki so jim na dosegu roke in zanje neprimerne odmaknem na višje, tukaj mislim kakšno vazo ali kipec, kakšen okrasni predmet, za ostale stvari – vtičnice, robove miz, ki so ravno pravšnji za pridobit kakšno buško na mali glavici, pa se jaz pač ne smatram odgovorna…. V našem stanovanju zdaj živimo odrasli ljudje in določenih zaščit pač ni. Mali otroci na obisku pa imajo s sabo svoje starše in le – ti so dolžni poskrbeti zanje…. Imam očitno tudi to srečo, da nas obiskujejo ljudje, ki jim je to samoumevno….
Če imam pa kakšnega otročka v varstvu, zelo redko sicer, pa je skrb seveda moja in takrat budno pazim kot jastreb:-)))
Večinoma so otroci res takšni, kot ste jih opisali tukaj.
Ampak pri nas kljub večkratnim opozorilom, še vedno kdaj naredi stvari ki so zanj nevarne.
Doma imamo vse predale zablokirane, bolj kot ne vse pospravljeno/ dvignjeno da ni na dosegu rok, pa se je že 2x zgodilo, da je naredil ornk hudo stvar. Enkrat smo skoraj pristali na urgenci.
In drugam na obisk zato raje sploh ne hodimo, razen če je kak RD, ampak to je mogoče 3x na leto. Pri domačih ga pač poznajo, in je tudi vse odmaknjeno, tako da prav velikih tragedij ni. Ker od takega obiska itak nimaš nič ne ti ne obiskovanec.
Kje na obisku, bi pa v pol ure lahko polomil, ratzbil 5 stvari, poškodoval sebe ali pa še kaj drugega, če ne bi bil skoz na očeh oziroma še raje skoz v naročju, kar je pa pri njemu skoraj nemogoče, tako da kak kozarec se še vedno lahko razbije.
In ja tudi jaz sem imela že enkrat takega otroka na obisku in priznam, komaj sem čakala da se spokajo, ker sem samo gledala kje bo kaj uničeno
Tako da jaz te avtorica čisto razumem.
Avtorica – prvo ti svetujem da pšospraviš stanovanje, saj si ti tista, ki ga razkoplješ. Pač nimaš otrok. Z mojimi otroki sem šla lahko kamorkoli in tudi doma nisem imela nobenih varnostnih reči. Vedeli so kaj lahko in kaj ne in lahko rečem da mi škode niso naredili, tudi ne pacali po kavču , res pa je da so bili samo navadni otroci in ne sončki kot danes. Pa tudi permisivne vzgoje nisem poznala. Hvala bogu. Danes so odgovorni, delavni z vzgojenimi otroci, čeprav so še majhni.
Hvala bogu da tako le manjšina razmišlja 🙂
Če bi vsi tako razmišljali, najbrž sploh več otrok ne bi videli zunaj, vsi bi odraščali v nekakšni izolirani komori do 18leta :)))
Da ne omenjam vrtec in šolo, kaj bi se mu vse lahko zgodilo med potjo 🙂
Ali pa da otrok zboli, ni šans da bi ga peljali k zdravniku ali celo v bolnico, tam je toliko teh bakterij,bacilov in toliko možnosti da se še kakšnega dodatnega virusa naleze :))))
Mi pa imamo konzolne stopnice brez ograje. V dnevni sobi imamo 2 velika zvočnika. Enega je ena skoraj 2-letna deklica podrla, malo je manjkalo, da ni padel nanjo. Seveda sem si oddahnila, da je z njo vse ok, ampak potem me je takoj zaskrbelo za zvočnik.
V hišo smo se vselili, ko je imel najmlajši 3 leta, najstarejši pa 8 let.
Tudi ostale stvari niso ravn prilagojene otrokom, razen seveda otroških sob, igralnice, otroške kopalnice.
Ampak naši otroci se znajo obnašati, od drugih pa pričakujem, da bodo zanje poskrbeli starši.
Nikoli nismo imeli varoval za vtičnice, predale, vrata, štedilnik ipd. Namesto tega smo otroka raje učili, da se v vtičnice prstov ne vtika, da se s predali in vrati lahko pripre, “dovolili” smo mu izkušnjo, da si je prstke priprl s predalom in s tem (brez škode) za vedno osvojil lekcijo, da je pri predalih, vratih previden. Meni se ta varovala v bistvu zdijo zelo nevarna. Otroka navadijo na nerealno varno okolje in ob prvi majhni nepozornosti v realnem okolju so posledice lahko tudi katastrofalne… Za vse drugo v stanovanju tudi točno ve, kaj se sme in kaj ne. Pri nas doma se npr. po posteljah in kavču lahko skače do onemoglosti, hkrati ve, da se na obiskih tega ne počne, če ni izrecno dovoljeno. Igrača pa je tudi lahko marsikaj in ne le industrijska igrača iz trgovine, še bolj zanimivo je lahko. Jaz tudi pomislim ne, da bi moralo biti stanovanje gostitelja kakorkoli prilagojeno otroku, vedno pa mi je zelo jasno, da je najin otrok izključno najina odgovornost kot tudi to, da pravila obnašanja postavlja gostitelj.