tujke – sklanjatev ali ne?
Če prav razumem, Petra ni mislila artritisa, ki po moje ni tujka. Misli verjetno latinske izraze, kar mene tudi zanima (imam poleg latinskih izrazov probleme tudi z angleškimi).
Dajmo zdaj en hiter primer, ki mi je najprej priletel v glavo:
– v vseh šestih sklonih sklanjanje latinskega imena parazita Cryptosporidium parvum oz., da bo bolj očitno, sklanjajmo recimo le besedo Cryptosporidium (brez imena vrste). Že to je vprašanje, ali bomo besedo pri sklanjatvi slovenili ali ne (npr. 2. sklon “Cryptosporidiuma” ali “kriptosporidija” ali še kaka tretja varianta);
– še en parazit: Giardia (lamblia);
– pa dajmo na primer še Wall Street.
No? Če bomo na koncu enotni (v kar žal zelo dvomim), mi boste rešili en velik problem.
nisem slavistka, ne poznam nobenih pravil, ljubim slovenščino in dosti berem. Zanesem se na svoj posluh. Zato bi rekla v pogovoru: nisem videla Wall Street-a. To se mu je zgodilo ravno na Wall Street-u. O Cryptosporidiumih se navadno ne pogovarjam, tudi o Cryptosporidiumih parvum ne. Težko si zamišljam zgornji stavek brez tistih -ih, čeprav so mi Cryptosporidiumi španska vas. Cryptosporidiumov tudi v šoli nismo jemali.
Ali bi lahko rekla: Cryptosporidium v šoli nismo jemali?
LP
Hja, sva na istem, Nastja. Vendar mislim, da pri pogovoru nimam problema in rečem Wall Street-a, kriptosporidija itd. Pri pisanju se mi pa malo zakomplicira. Namreč pisanje je bolj formalno od pogovora, mar ne? In zdaj v primeru Wall Streeta (sicer tega konkretnega primera še nikoli nisem imela, sem si ga zadnjič na hitro izmislila) se sprašujem, ali je v redu pisati vezaj ali brez ali sploh ne sklanjati (praviloma slovenščina namreč ni preveč naklonjena vezajem, če prav vem). Imam namreč nekje globoko v malih možganih, da se tujke ne sklanjajo. Prosim, samo ena majhna brlivka mi o tem šepeta, pa pojma nimam, od kje imam to idejo. Pri kriptosporidiju je pa spet tako: ali naj ga poslovenim (je moja varianta slovenjenja sploh OK oz. si lahko izmislim svojo ali obstaja kje merodajen strokovni slovar, po katerem bi se morali ravnati), ali naj ga pustim v latinski obliki, pri čemer pišem ime rodu in vrste italic (t.j. poševno). Zdaj če napišem Cryptosporidija, se mi zdi, da nimam več pravice uporabljati italic pisave (da sploh ne govorim o dilemi velike začetnice), zato sem se sicer odločila za uporabo oblike “Cryptosporidiuma” (brez vezaja). Prosim, to je moja osebna odločitev. No, in na tak način potem pustim italic. Pri slovenjenju se mi pa zdi, da italic že ne pride več v poštev. Zdaj če pa sklanjam ime rodu in vrste, je pa sploh dilema ali sklanjati obe imeni ali le zadnje (ker to pač ni ravno čista slovenščina). Torej: polno malih neumnih dilem, ki pa bi mi, če bi mi jih kdo strokovno razjasnil, za naprej marsikaj rešile.
Nekaj, kar bi lahko koristilo iz Episa …
Na Slovenskem je glede pisanja izdelkov kar precejšnja nedoslednost; te pa ne odpravlja v celoti niti nov Slovenski pravopis (oktober 2002), saj nakazane problematike (konkretno) skoraj ne omenja.
Trgovska in proizvodna podjetja iz komercialnih razlogov povzemajo tuje besede in jih pišejo v izvirni obliki. To je za knjižni jezik sicer nepriporočljivo; če pa do tega že pride, jih pišemo po pravilih za navadne slovenske besede: Pišem s pisalnim strojem Olivetti ali Pišem z olivetijem.
pisalni stroj Olivetti oliveti/z olivetijem
pisalni stroj – vrstno ime Olivetti – imenovalni prilastek Vrstno ime, nastalo iz imena podjetja ali trgovske znamke, pišemo z malo začetnico.
Glede velike začetnice pa le pojasnilo, da občna imena pišemo z malo začetnico (sem sodijo tudi različne vrste izdelkov: computer – kompjuter – računalnik; windows – okna /izraza ne uporablja skoraj nihče/), lastna (stvarna lastna) imena pa z veliko, npr. imena izdelkov: Windows ME SLO.
Iz navedenega lahko razberemo, da prehajajo lastna imena v občna oz. da se lastna imena rabijo kot občna, zato predlagamo občnoimensko rabo, razen takrat, kadar se jasno vidi, da imamo v mislih ime izdelka. Da pojasnimo z zgledom: delam z windowsi (delno slovenjeno ime) proti naložen imam operacijski sistem Windows ME SLO.
V članku naj se dosledno upoštevajo enaki zapisi: vse občnoimenske besede z malo, lastnoimenske pa z veliko – drugače prihaja do zmede razumevanja.
Razlaga besednih zvez:
tiskalnik Hewlett-Packard hewlett-packard
tiskalnik – imenovalni prilastek, ki je občno ime, pove vrsto izdelka Hewlett-Packard – ime korporacije/podjetja Pomen: tiskalnik podjetja Hewlett-Packard oz. ki ga je izdelalo podjetje Hewlett-Packard izpuščeno vrstno poimenovanje; ime podjetja rabljeno kot občnoimensko
V članku naj se dosledno uporablja le ena oblika. Če je ta poljudne vsebine, priporočamo rabo besedne zveze tiskalnik Hewlett-Packard, glede rabe besedne zveze hewlett-packard pa imamo pomisleke; slovenski pravopis namreč zahteva, da se tuje besede/besedne zveze prilagajajo našemu knjižnemu jeziku, torej: kot pišemo oliveti z enim t-jem, bi najbrž morali ustrezno preoblikovati še hewlett-packard.
Recimo, da vztrajamo pri zapisu hewlett-packard, potem moramo vsaj ustrezno pregibati navedeno besedno zvezo: hewlett-packard, hewlett-packarda, hewlett-packardu …
Si pa ne predstavljamo, da bi kdo windows pisal kot vindovs; prej mogoče, da se uporabi izraz okna/slovenska okna ipd.
Lp
Rosa
mislim, da pišem vezaje malo po spominu na sklanjanje imena Shakespeare.
Shakespeare-ove pesmi, izgovarjaš Shakespearejeve pesmi, to me je naučila Malečka v gimnaziji, seveda pa je bilo to že davno, zato ne vem, če je morda tudi to spremenjeno.
Mislim, da v tem primeru tudi lahko rečeš, da se tujke ne sklanjajo, ker do vezaja ostajajo nespremenjene, morda si imela to v mislih. Če se beseda moškega spola konča na soglasnik, kot je cryptosporidium, sicer hitro spustiš vezaj, ker je pisano enako kot izgovorjeno, ampak če bi vezaj bil, bi opravičil tujo pisavo z začetnico c. To je po moje prav, ker je potem vse jasno. V tem primeru napišeš tujko kot se piše, kar je zagotovo pravilno, ker to pač veš, pri slovenjenju pa bi že ugibala, kako je prav, saj je mogoče prav, da spustiš tudi končnico -um. Mogoče je to kriptosporidij. Potem bi morala nujno tudi vedeti za slovenski izraz za parvum, saj ga ne moreš kar dodati, v slovenščini bi moral opis najbrž tudi stati pred samostalnikom, torej neki parvijski kripto..
Rosa, težko bi me prepričala, da bi pisala z olivetijem. Potem bi morala imeti tudi hjulet pakarda :))
LP
Nastja, saj ko ne pišem kakega uradnega besedila, tudi sama precej uporabljam vezaje, vendar zadnje čase vedno manj, so me namreč razsvetlili, da slovenščina tega menda ne mara preveč. Sicer priznam, da Rosinega posta nisem še prebrala do konca, vendar tudi meni ne gre preveč v glavo varianta alla “piši kao što govoriš”. Ravno Slovenci smo se iz tega delali norca, pa ne vem, ali smo sedaj na isti poti. Lepo bi pa bilo, da bi kje obstajale strokovno in uradno potrejene slovenjene besede, čimbolj ažurno, tem bolje. Po moje to ne bi bil prevelik zalogaj za naš narod.
Malce cinično, ampak (žal) resnično:
Janja, naš “narod”, katerega približno tri četrtine ne dosega normalne ravni funkcionalne pismenosti (po mednarodno uveljavljeni in primerljivi metodologiji) ima bistveno bolj pereče probleme: npr. kako preprečiti gradnjo “mošeje”, popravljanje v nebo vpijočih množičnih krivic, normalno sobivanje Romov, istospolno usmerjenih, samskih žensk, invalidov … skratka vseh dejansko ali namišljeno drugačnih!
Irid, hvala, sem bila torej na pravi poti. Mirko, kaj vem, vem da tu lahko nekaj naredim – da se poleg vsega drugega naučim lepega in pravilnega pisanja. Npr. v primeru istospolnih in samskih mi pa sploh ni jasno, zakaj se nekaterim zdi, da so tako poklicami urejati njihovo življenje, ki ga sploh ne razumejo. 🙂
Aja, ampak prav res me zanima, ali na Petrino in moje vprašanje obstaja kak uradni odgovor in kje ga dobiti. Petra zgleda, da je že kar obupala.
obstaja več kategorij prevzetih besed (tole je po spominu, če hočete 100%, poglejte pravila SP):
1 – citatne besede: pišejo in sklanjajo/spregajo se po pravilih izvornega jezika, in pravzaprav niso del slovenskega jezika, največkrat gre za latinske in starogrške izraze – Cryptosporidium parvum, rod. ed. Cryptosporidii parvi
2 – polcitatne besede: pišejo se po tuje, a s slovenskimi končnicami – to so ponavadi tuja lastna imena latiničnih pisav – Shakespeare, rod. ed. Shakespear(j)a; Cryptosporidium parvum, rod. ed. Cryptosporidia parva ali Cryptosporidiuma parvuma; mislim, da tudi newyorški; pri Mirkovih primerih gre za polcitatne besede
3 – tujke: besede, ki se niso popolnoma prilagodile slovenščini, ponavadi gre za besede z dvema samoglasnikoma sredi besede – sociologija, realizem,… pa tudi radio
4 – besede, popolnoma prilagojene slovenščini – disko, pica, kokakola itn.
Pri občnih imenih slovenščina res teži k načelu “piši kao što govoriš”, torej klovn, tovst, pica, džez, softver namesto clown, toast, pizza, jazz, software. Druge oblike so sicer tudi pravilne, a manj zaželene.
In ja, vezaj je samo pri kraticah.