Evo i mene, da smo opet koliko toliko na broju.

Gmajna, dober dan. En res lep in prijeten in
čudovit in delaven ….. ponedeljek, ki je eden
od dni v sedmerici tej !!!

Zajčku pa spešl hvala za njegovo poročilo.
Ljubi zajček, ko sem te prebirala, se mi je dozdevalo,
kot da gledam film iz leta 196…, ko se mi je dogajalo
približno tako, kot opisuješ ti svoje “romanje” na morje.
Pred seboj sem videla sebe, ko nas je mati samohranilka
(sestro, brata in mene) odpeljala v Umag v Stelamaris
in smo se vozikali in vozikali in vozikali in bili lačni,
sitni, nervozni, neprespani, ko smo se transportirali iz
enega na drugi avtobus …. le zakaj in le čemu vse to?
Da smo potem ležali na soncu, kjer nam ni bilo prav
nič prijetno, ker nam je bilo absolutno prevroče, da smo
bili lačni in smo se borno počutili, ker nismo imeli
nobene malice na plaži tako, kot so jo imeli drugi, da
smo v sedmih dneh “materinega dopusta” enkrat samkrat
dobili sladoled, da smo jedli samo enkrat na dan in sicer
pašto z mrvicami, zvečer pa vsak po en paradižnik …???

Ko sem z malim sedela na plaži in si ogledovala kopalce,
sem opazila družino, za katero sem v hipu vedela, da
preživljajo podoben dopust, kot jaz z materjo, sestro in
bratom pred tooooooolllliiikim časom. Z malim fantkom
sva se zaradi našega malega pobalinčka hitro zbiližala in
postal je čisto malce moj deček in …. kupila sva si
sladoled !!! Ne enkrat, večkrat !!! In se pogovarjala …..
in si postajala bližja in bližja, ne da bi spregovorila besede,
ki včasih tako bolijo. In tisti fantek bo najbrž imel še kakšen
tak dopust, ko bo sicer cmokal po vodi, ker mu bo vroče,
bo pa njegov polged velikokrat še žalosten, ker … ne bo po
apartmaju dišalo po pečenki in cvrtem krompirčku, ampak
bodo najbrž le “makaroni z mrvicami” ali pa “kromprijeva juha”….
vendar bo ostal vonj po morski vodi, vonjo po tako želeni ….
spremembi !!!

Halo, prijatelji, dopustovanja je konec, začelo se je spet resno
in trdo delavno življenje nas malih ljudi, ki si smemo reči:
“Lahko sem srečen, da imam kam vsak dan iti, da imam kaj
vsak dan domov prinesti!”

Ljuba gmajna, rada vas imam in zelo zelo sem vas pogrešala.

Mariči… živjo!!!

je res že cajt da ga nehate dopustovat ja :)))

Jani živjo! Jest nisem še končala, bom
še kakšen dan ukradla bogu ! Zdaj se
grem pa še jaz malo naspat doli na morje!

iiiiiiiiiii kolk majo eni zegen… jest pa .. morej sem komaj .. okusil :)) no bo pa drugo leto boljše :))

uživej na morju Marija 🙂

A veš Jani, jaz si vse kar vzamem, podari
mi nikoli nihče ničesar ne … razen vas tukaj
gori veliko dobre volje in vsega tistega, kar
ni mogoče kupiti in tebe, ki mi podarjaš
znova in znova svojo prešernost in sončen
nasmeh ! Tega ne pozabljam !

ahooj Labodkaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

ekolele tud mene tuki
za par minut…
da rečem vsaj živiiiiiiiijo ne de:))
ku kej več o gmajni itaq ne vem kva dugaja

ja se škratu zdi da imamo
dopustovanja glih za en vzorčk ne de

na me že prganjajo, imejte se
maximalno lepo, škrat se bo
javil 1x u četrtek (upam da še ta teden)

ŠŠZUNBČIVIR:))))))))))))))))))))

Welcome back dohtarca!
Cmoka za dušo!
🙂

uh Marija… zdej sem pa čist.. zafarbu 🙂 Msilim da vse kar dam.. moram od nekod dobit in to .. dobim tukaj gor 🙂 tud od tebe :))

Nič ne farbaj, Jani, nič ne farbaj! Preberi si
tole misel, ki je na portalu na vrhu:

“Čudovito je biti preprosto – človek in preprosto živeti. Zazreti se v nebo in videti sonce, opazovati cvetje in zvezde ponoči. Gledati otroke, se igrati in smejati z njimi. Delati kar te veseli. Sanjati. Pustiti domišljiji prosto pot. Biti zadovoljen. Tedaj postane življenje praznik.”

Ali ni res tako ????????????

Aha!!! 😉 Je!

Mariči , kako te je zajček vesel še veš ne !!!!