tv-obujajmo spomine…
zivjo,
pred kaksnim letom smo podarili televizor; zato, ker so oddaje postale tako poneumljajoce, da smo se odlocili, da bomo ziveli brez “hisnega oltarja”. vcasih pogledamo kaksen film na racunalniku…in nam nic ne manjka.
no, pa sem se spomnila, kako je bilo vcasih….
modro poletje, smogovci, kocka kockica (me zanima, ce bi danes to otroci gledali), profesor baltazar, vrnitev odpisanih (haha, kako smo sedeli pred kosilom zabubljeni pred ekran), vrnitev zelenega zmaja (?), barbapapa,…
najbrz pa sem pozabila precej takih cvetk
lp
Pa Nemocnice na kraju mista – sem bla še dolgo odločena, da bom študirala češčino :))))
Modro poletje – ej, ulca se je spraznila in po koncu spet oživela, v petkih okoli 17. ure in v nedeljo zjutraj ponovitev – še zdaj vem. A la mejor (ne vem, če je prav napisano) smo vsi trobezljali še nekaj mesecev – mogoče 🙂 Arabela – vse smo si ako ali drugače “izborile” čarobne prstane 🙂 Za barbapapo mi je pa še zmeraj žal, da je ne ponavljajo več.
Pa vrtec na obisku, recimo, pa Tehtnica za natančno tehtanje s “tetko Boso i keksom, koji se zove seks”, pa Čik pogodi ….za takratne razmere so bile to res mega oddaje.
Če me spomin ne vara je bilo ponovitev Modro poletje kakšne dve leti nazaj (?) in sem si rekla, da bom gledala, sam me ni potegnilo noter. Tudi Odpravo zelenega zmaja so ponavljali pred kratkim in smo potem malo še špegali na njihovo spletno stran. Drugače pa je našemu 6 letniku ful všeč Bratovščina sinjega galeba – je ata vse dol potegnu in zdaj imamo na cd-ju za gledat.
Ja, Arabellin prstan pa sem si takrat zelo želela imeti, danes pa še bolj, bi samo zavrtela in bi bilo stanovanje v nulo pospravljeno in miza polna dobrot :))) Ja, so bili Blekota, Pekota in Mekota, pa Pajdo, zdaj pa je itak vsak tak pes iste pasme proglašen za Pajda.
Meni pa se je tudi zelo dopadla Padla z neba- češka zadeva. Ja in še bi se našla en kup dobrih, zdaj pa je vse skupaj ena sama žalost bi rekla, zato imamo mi kup videokaste (kekec, vesna, ne čakaj na maj, tata socialistični kulak…..).
Gledala sem skoraj vse, kar ste naštele.
Mi smo včasih lovili samo dva programa na TV, LJ1 in LJ2. Se pa spomnim, da smo tudi včasih imeli svojo “Našo malo kliniko” in sicer Našo krajevno skupnost. Meni se je takrat, kot otroku zdela ful smešna in mislim, da so imeli tudi kakšne žgečkljive teme in dvoumne dialoge, pa so nam starši takrat ob nedeljah zvečer velikodušno pustili gledati. Verjetno bi se mi zdela danes čisto povprečna, takrat pa je bila zakon.
Od risank se pa spomnim Smrkcev, Tarzana, Čebelice Maje,… Še posebej zato, ker sem imela album in potem mrzlično zbirala in lepila nalepke vanj. Sedaj pa lahko otroci zbirajo samo nalepke nekih čudnih robotov in pošasti – ogabno.
Nevem ali se je že iztekla Ščuka pa je, ščuke pa ni ali pa še igra zdaj na tv. Smo zdaj ene parkrat gledal in sva se z mojim smejala, kakšne frizure, pa cunje, pa kako se je “delalo” v socializmu, skoz eni žuri,nazdravljanje po pisarnah…. Sva ugotovila, da sva ene 20 let prepozno rojena. Včasih je bilo bolj luštno, pa rdeči nageljčki :)))
Spomnim se Sandokana. Kako žal mi je bilo, ko smo bili na morju in ravno poroke Sandokana in Marijane nisem videla… :((
Sem pa potem prebrala knjigo!
Pri badum, badum sem bila tudi jaz razočarana, saj sem bila tisti večer brez risanke. Ja, dobili smo samo TV LJ1.
Ja, July, pa Pesem ptic trnovk…
Odpisani, Vrnitev odpisanih, Barbapapa, Kapelski kresovi, Modro poletje, Beli kamen, Kekec, Sreča na vrvici, Dolina miru, Tom in Jerry…
To!!!, mavrični vitez.
Kako je moje srce vzdihovalo za ta črnim (a je bil Apollo?), no vem, da ga je igral mr.Hatch in v 6.razredu sem mu pisala (še sošolka mi je sestavila pismo v angleščini, ker je moja angl :((( ) in nikoli dobila odgovora – vsaj kartico s podpisom. Kako sem bila žalostna!!!
Joj, kako so bili ti stari časi dobri!!!!!!!!!!
Še nekaj v razmislek: tv ni nujno, da je zlo! Je eden od načinov, da si širiš obzorja, da postaneš razgledan. jaz sem se naučila nemščino tekoče govorit, ker sem kot otrok gledala avstrijsko tv. Tudi angleščine sem se kasneje naučila iz raznih oddaj in filmov, ker v šoli ni bilo te možnosti ,- pa da ne govorim o raznih dokumentarnih in poučnih oddajah. Pa da ne bo pomote, daleč od tega, da bi skoz visela pred tv, nasprotno, sem zelo izbirčna glede oddaj, sem pa velik filmofil.
Pa še neki: moji znanci sploh nimajo tv-ja, ker se jim zdi to neumno, imajo pa vsi štirje otroci silne probleme z angleščino, z uporabo računalnikane, da ne govorim o splošni razgledanosti, ki je prav mizerna, žal. Kakor se ne moreš srčne kulture naučit iz knjig, ti tudi slošne razgledanosti ne more nuditi samo šola in domača vzgoja….Danes je življenje pač tako, da brez tv in računalnika pač ne gre. Pa še neki, kakor računalnik ne more nikoli nadomestit prvave knjige, mislim, da tudi tv-ja v vseh pogledih ne more.
Tako, to je moje mnenje. Lp.