TVEGANJA PRI KREDITU V DRUGI VALUTI – EURIBOR ali LIBOR
Sicer sem tako ali tako mislil malo kasneje prispevati razmišlanje okrog te teme, ker pa so vprašanja tako pogosta, predlagam da strnemo vso diskusijo na to temo pod en naslov in prelagam pod tega, ker bo tako preglednejše. Ker se nimam za vseveda in ker sem tudi samo človek in s tem zmotljiv, me vsi, ki boste opazili netočnost, popravite.
Finačnih forumov do sedaj nisem spremljal in mp25, kar zahvaliti se ti moram, da si dala naslov foruma od financ, da ga bom spremlajl v bodoče.
Tam je bil naveden en spletni naslov, v katerm si lahko pogledamo nihanje tečajev in jih poljubno primerjamo. Izkušnje preteklosti pa niso jamstvo za bodočnost, žal, so pa indikator. Torej spletka:
Ob nihanju tečajev prihaja do tečajnega tveganja, ko vrednost valute, v kateri je kredit najet, prične rasti. Če pri tem ne pride še do rasti referenčene mere, se nam za odstotek rasti poveča periodična obveznost.
Primer najetja kredita:
glavnica 100.000 EUR v protivrednosti v CHF
pariteta se ugotavlja s križnim tečajem na dan x, verjetno na dan črpanja; križni tečaji so objavljeni med drugim na
za 100.000 EUR danes prejmemo 159.820 CHF
ročnost 10 let
plačevanje obveznosti mesečno, 120 obrokov
poenostavimo in določimo fiksno obrestno mero 4,0%
anuiteto si lahko izračunamo, in preračunavamo variante, med drugim na
in anuiteta znaša 1.612,67 CHF (1.009,05 EUR)
V primeru, da se pariteta EUR/CHF spremeni, se spremni nakupna vrednost za 1.612,67 CHF. Poenostavimo, da je evro že naša domača valuta in da v njej seveda prejemamo plačko (termin izhaja iz srbščine ˝pljačka˝- prevod: rop, kraja) in za nakup te količine švicarjev potrebujemo danes 1.009,05 EUR. Če zraste švicar pri naslednjem obračunskem dnevu za 0,5%, se nam poveča obveznost v evrih na 1.014,10 EUR ali za ca 5 EUR; za padec je pač v kontra.
Če pa predpostavimo še evrski kredit
glavnica 100.000 EUR
ročnost 10 let
plačevanje obveznosti mesečno, 120 obrokov
poenostavimo in določimo fiksno obrestno mero 6,0%
anuiteta 1.102,24 EUR
Pod navedenimi predpostavkami imamo zaloge 88,14 EUR mesečno ali do hipnega skoka švicarja za 8,7%, ko se nam kredita izenačita, če ne bi bilo več sprememb.
Kaj pomeni rast CHF za 0,5% mesečno na letni preračun? Skoraj 6,2%.
Ali je to možno? Po mojem mnenju ne, prej se nagibam k kratkotrajnim in skokovitejšim spremembam in to v obe smeri, nisem pa nikjer zasledil, kakor pravi Janez, da je prebral neke ocene ali kaj že, kaj se bo dogajalo v naslednjih mesecih. Danes je recimo švicar zrasel ( kako bo jutri, bom pa jutri povedal, ha, ha). Dobra spletna stran za plastično grafično prikazovanje in to po poljubnih terminih, skozi zgodovino sicer, se mi zdi
Natančno lahko pogledamo, kako je vplival 11.9. (skokovit porast švicarja za ca 3% za ca 14 dni in padec nazaj na linjo gibanja pred tem) ali kakšen drug dogodek svetovnega formata na gibanje tečajnih razmerij.
Kako se je švicar gibal v zadnjih 12 letih v razmerju do evra, si lahko ogledamo na zgornji spletki. Kako so dodali 5 let ne vem, verjetno pa so evrsko košarico uporabili za nazaj, ali pa so dejansko že 5 let prej imeli pripravljn izračun evrske košarice. V glavnem, jemljem zadevo za verodostojno.
Ta prikaz 1994-2006 nam pokaže, da smo za 1 EUR dobili največ 1,7 CHF in najmanj 1,45. in trenutno blizu 1,6 oziroma + 6,25 in – 9,37%. Povprečne vrednosti trenutno nimam, ocenjujem pa jo na 1,55 ali – 3,12%.
Poleg tečajnega tveganja imamo pri kreditu v drugi valuti še obrestno tveganje, ki je sicer prisotno tudi pri nacionalni valuti, v kombinaciji s tečajno razliko (z za nas negativnim gibanjem obeh) pa pride pravzaprav do finančnega vzvoda, ki nam lahko zagreni življenje. V kratkem času lahko pride do izrednega povečanja vrednosti naše neodplačane glavnice in banka nas lahko začne stiskati za dodatna jamstva. Vendar sem tudi tu optimist.
Janezu bom poslal tri grafe gibanj LIBOR CHF 1989-2006 in 2006, ter LIBOR ECU, ki prav tako niha, da jih z linkom umesti na svoj portal, za neučakane pa spletka
Tu si lahko ogledamo gibanje želene obrestne mere, ki nam jo banka predlaga za referenčno. Vidimo lahko, da je bil LIBOR CHF v preteklosti obupno visok (10% leta 1990) v primerjavi z lani in da je letos zrasel za med ca 0,7 do ca 0,95 točk, različno 1,3,6,12 mesečni, najbolj pa 1M. Medsebojne razlike so se zmanjšale, trenutna slika kaže umirjanje na tem nivju, nisem pa makroekonomist ali pa Bin Laden.
Izračunavanje (sprememb) anuitete zaradi spremembe referenčne obrestne mere je pa bolj dolgotrajno in si ga naj vsak sam izračuna, če hoče, s pomočjo zgornje spletke z orodjem za izračun anuitetnega kredita.
Kako točno banka posluje ne vem, ali za vsak promil spremembe referenčne obrestne mere dejansko tudi spremeni amorizacijski načrt, ali je kaj več tolerance. Kolikor vem pa je pravilo in način izračunavanja takšno, da po vsaki periodi pripravimo nov amortizacijski načrt s spremenjeno referenčno obrestno mero na neodplačano glavnico in glede na preostalo dobo. Cel f** računanja brez ustreznih orodij.
Kaj se bolj splača 1, 3, 6, 12 mesečna referenčna obrestna mera? Spoznanja, do katerih se bomo dokopali, bodo veljala tako za EURIBOR kot za LIBOR.
Prikaz ustreznejše izbire trenutnih in konstantnih referenčnih obrestnih mer na dan 6.11.2006 in 7.11.2005
1 mesečni LIBOR——1,728%——0,765%—–razlika0,963%
3 mesečni LIBOR——1,868%——0,945%—–razlika0,923%
6 mesečni LIBOR——1,970%——1,112%—–razlika0,858%
12 mesečni LIBOR—–2,120%—–1,422%—–razlika0,698%
Iz peikazanega sledi, da se je lani 1M bolj splačal kot 12M, saj se je razlika med njima zmanjšala iz 0,657% na 0,392%.
Zgodovina kaže, razvidno pa je tudi na grafu 1989-2006, da je bil 1M višji od 12M, npr. 31.5.89 je bil 1M 8,4375%, 12M pa 7,813%, vendar to odstopanje ni bilo dolgotrajno.
Enostavno pravilo je, da je ugodnejša tista obrestna mera, ki je nižja. Ker pa banke uporabljajo različne referenčne obrestne mere in pa ker imajo različne stroške, je skupni imenovalec EOM. Nižji ko je, nižja je anuiteta, manj se kredit preplača. Način izračunavanja je predpisan in ga vse banke uporabljajo, zato prihaja do razlik izključno zaradi drugačnih vhodnih postavk.
Pa še nekaj o celotnem valutnem tveganju, če tako poimenujem obe tveganji skupaj, tako tveganje tečajnih razlik kot tveganje sprememeb obrestnih mer ali obrestno tveganje.
Varovalko za morebitno ukrepanje ima trenutno samo en ponudnik že vgrajeno, ostale probleme je potrebno reševeti z drugim kreditom, s katerim poplačamo prvega. O poplačevanju kredita bom rekel samo to, da se pri anuitetnem poplačevanju kredita praviloma nikoli ne izplača, razen zaradi finančnih učinkov, kot lahko nastopajo pri valutnih tveganjih, ali pa da se izračuna finančna razlika zaradi neugodnih pogodbenih pogojev (pri starejših kreditih) vendar z upoštevanjem vseh stroškov! V življenju pa je seveda drugače, ker nas vse živo sili v nov kredit, stari še ni poplačan, kreditno pa nismo sposobni. Živa zguba, ampak mi gremo večinoma stiočno preko in požremo finančno izgubo.
Glede zavarovanja valutnih rizikov je pa tako, da je ponudba na našem trgu nikakršna, da pa se bo morala popraviti kmalu, če ne želijo imeti prebegov strank. Cena tega zavarovanja je različna in ne bi dal roko v ogenj, da je nilski konj res znižal obrestno mero in pocenil zavarovanje tega rizika. Se moramo prej natančno prepričatiizvedeti za vse očem skrite nijanse!
To zavarovanje nam omogoča, da proti pogodbenemu plačilu spremenimo tako valuto kot referenčno obrestno mero kredita. Ta instrument nam omogoča hkrati tudi valutno trgovanje, saj lahko zamenjamo glavnico v različne valute (CHF, GBP, CND, USD, AUD, JPY) in pridobimo tudi ustrezne referenčne obrestne mere. Ampak to terja že več dela, tako na spremljavi kot na izvedbi sami.
Zaključek:
Ocenite sami sebe, če ste pripravljeni prevzeti del tveganj pri drugovalutnem kreditu in ali boste, in na kakšen način, spremljali dogajanje na valutniih trgih. Če ste ogovorili z da, potem se odločite za to možnost, splo pa če kreditni pogoji omogočajo valutno menjavo pod sprejemljivimi pogoji, potem vsekakor predlagam kredit v švicarjih in z referenčno obrestno mero na čimkrajše obdobje.
Prosim za komentarje.
Pozdravljeni
Zelo obširno in lepo napisano in se s teboj strinjam. Glavni problem Liborja je naš odnos do tveganja. S tveganjem je pa tako da lahko precej pridobimo ali pa precej izgubimo.
Sam sem pripravljen spremljati gibanje tečaja eur/chf zato se bom vrjetno odločil vzeti kredit v CHF na 10 let. Vendar bom poskušal pri banki izpogajati čimboljše pogoje prestopa na kredit v EUR v primeru zdrsa tečaja eur! Tudi ne verjamem v drastično znižanje tečaja Eura proti CHF. Mislim da je stabilen euro tudi del dolgoročne politike EU-ja.
Me pa zanima kateri ponudnik kreditov ima vgrajeno varovalko?
Varovalko za morebitno ukrepanje ima trenutno samo en ponudnik že vgrajeno, ostale probleme je potrebno reševeti z drugim kreditom, s katerim poplačamo prvega. O poplačevanju kredita bom rekel samo to, da se pri anuitetnem poplačevanju kredita praviloma nikoli ne izplača, razen zaradi finančnih učinkov, kot lahko nastopajo pri valutnih tveganjih, ali pa da se izračuna finančna razlika zaradi neugodnih pogodbenih pogojev (pri starejših kreditih) vendar z upoštevanjem vseh stroškov! V življenju pa je seveda drugače, ker nas vse živo sili v nov kredit, stari še ni poplačan, kreditno pa nismo sposobni. Živa zguba, ampak mi gremo večinoma stiočno preko in požremo finančno izgubo.
Kateri???
Lahko na mail [email protected]