Nihče ne vidi tvojih solz…toda jaz vem zanje….

Vem za tvoj objem in tvoje solze…

Tako me zabolijo, ko jih zaslutim v tvojih očeh, čeprav jih ne vidim…..Zakaj mi jih ne pokažeš?
Bile bi kot moj odsev,kot sam opomin … kot biser morja v tvojih kotickih tvojega pogleda….
Ko se boš odločila, da jih izpijem s tvojiega obraza…….bo kot bo skalile modrino morja….
.Kot pravi beka pesem****,bile so kot biseri……***Tako cudovito iskrene so tvoje soleze…
Nočem, da jih skriješ pred mano…..jemal jih bom……koti pecat svojim obcutkom do mene….kot da mi hočešl dokazati da cutis bolj kot lahko poves……

Spremljal bom njihovo porajanje,od trenutka ko so privrele na plan in se cisto,cisto pocasi zdruzil z tvojo bolecino …dokler jih ne bom ujel na tvojih ustnicah….
Te tvoje solze želim s poljubom vsrkati v sebe,in jo nositi v sebi do konca zivljenja…..

Bile bodo simbol zame..nekakšen kažipot mojega življenja, mojih –tvojih dvomov, mogoce celo bojecih vprasanj…..toda dale mi bodo vse……dale mi bodo tisocere (ne)izgovorjenih besed,dala mi boš spoznanje da tudi ti cutis, in da se kot jaz bojis tega kar se je tako globoko usidralo v nama……

In s to solzo…tvojo solzo bom naredill mavrico,,amvrico, ki naju ne bo nikoli ločila….

Zato,mii pokazi solze,mogoce za zacetek eno,in potem cez nekaj casa spet kaksno…..Pokazi mi solzo,in mi jo dajaj v dusevno zbirko najlepsih spominov nate……

Nekoc ko bom osamljen,potrt in notranje prazen….,si jih bom polagal kot obliz tam kjer bodo razpoke….da mi bodo- te tvoje solze- pomagale obdrzati vsaj toliko vlaznosti v mojih oceh..da bom lahko se jaz potocil kaksno solzo za teboj….

In zdaj..kot droben dež, ki prši po moji duši…..napolni mojo dušo, kot morje, ki umiri pričakovanja….

.