A se je že komu do vas zgodilo, da je nepričakovano srečal svojo dušo dvojčico (and. twin flame)? Ne sorodno dušo, temveč dušo dvojčico, znano tudi kot dušo dvojčico, dvojni plame, skratka osebo, ki naj bi bila nekakšna zrcalna podoba vas, seveda ne po videzu, temveč po drugih lastnostih. In če, kakšni so bili občutki ob tem? Jaz o tem nisem nič vedel, šele ob nekem nedavnem, posebnem srečanju, sem naključno začel zadevo raziskovati in ugotovil, da gre morda za to. Težko razložim. Gre za neko privlačnost, ki je onstran fizične privlačnosti oz. tega, ko veš, da te nekdo privlači v seksualnem smislu. Kot da bi, ko tej osebi zreš v oči, videl v njih sebe. To me je čisto zmedlo, sploh en vem kako naprej, akj naj s tem. Pozabim, grem dalje, poskušam raziskovati dalje? Še kdo s čim podobnim? 🙂

Menda je to zelo redko.

https://www.youtube.com/watch?v=1ocJ0f1pJrs

Če bi duša potrebovala dvojčico.. potem ne bi bila duša.. temveč polovičuša.

Že pojasneno v:

Ali gre za twin flames ali ne, ne vem, vem pa, da se tistim, bolj dojemljivim in intuitivnim ljudem zgodi, da nekoga začutijo na takšni ravni, kot niso nikogar drugega. Gre za močno, magnetično privlačnost, tako v seksualnem kot duhovnem smislu, ki se ne more primerjati z ničemer drugim. Ko to osebo spoznaš, se ti zdi nekako domača, kot bi jo poznal že dalj časa in, kar je še pomembneje, nikoli je ne pozabiš, tudi če je bilo srečanje bežno… Ker na taki ravni ne začutiš nobene druge osebe. Energija je vedno obojestranska in tako zelo zelo močna, da te po eni strani vleče skupaj, po drugi pa se te izkušnje bojiš, ker nad situacijo nimaš prav nobenega nadzora.

Na kateri spol “duše dvojčice” se ti nanašaš? Če si moški in pališ na ženske, kako lahko v ženski prepoznaš “sebi podobno”? Kako je lahko ženska zrcalna podoba moškega?
Ali ne gre morda zgolj za čisto običajno prašičjo pohoto?

Ja poznam zelo dobro, ko nekoga pogledaš v oči in vidiš sebe, čas pa kot da bi se ustavil… Nato vidiš različne znake, spiritualno se odpreš, tudi ko te osebe ni jo dostikrat čutiš zraven sebe,ko se pogledaš v ogledalo dostikrat v svojih očeh vidiš njihove, včasih kot da bi se telepatsko sporazumevala… Potem pa faza črna noč duše dobesedno ko se vse to podre in moraš ugotovit da si samostojna oseba in sploh ni važno ali sta skupaj ali ne….. Edini problem je tu da energijsko se jih ne moreš znebit, kot da so vedno s tabo, verjemi sem probala, pa sem ga ravno nedavno spet začutila????

ja. Živiš s to osebo, ne moreš mimo tega in ne moreš preko tega.

ko ga ni ob meni, se počutim, da mi nekaj manjka in ko ga vidim, se mi svet ustavi. bil iso trenutki, ko sem imela občutek, da je ob meni – dobesedno. tako močno hrepenenje in želja, da bi se ga dotaknila …

ampak .. on je poročen, jaz sem poročena.

Zivjo, upam da si dobil boljse odgovore do zdaj. Ce pa nisi ti predlagam dagres na Quora kjer bos lahko vec prebral in vprasal. Veliko Nas je ze Ali pa je zdaj samo bolj ocitno zaradi moznosti komunikacije preko forumov. Srecno!

Globoka izkušnja. Kratko, a intenzivno znanstvo pred več desetletji, pa je ta oseba energetsko vedno ob meni. Neprestana energetska prisotnost. Ne morem pozabiti. Ob fizični bližini te kot magnet vleče skupaj. Dušo sprejemaš v celoti, brezpogojno,z vsemi napakami in vrlinami. Vem, da je zanj enako. Kljub toliko pretečenimi leti, kljub drugim partnerjem… To je občutek, s katerim se je treba naučiti živeti. Ko se ti zgodi, veš. Ker se ne zgodi pogosto. Enkrat v življenju, pa še to redkim ljudem.

Vau, koliko duš dvojčic sem jaz že srečala, vsaj po vaših opisih sodeč, najmanj 10 do sedaj. 😄

No, če meniš, da si jih toliko, nisi še nobene. 😄

Ti si srečala potencialne f.kerje, sv katerimi si začutila kemijo, ne pa duš dvojčic. Duša dvojčica je samo ena in da si jo srečal, veš, če jo čutiš tudi, ko je fizično ni ob tebi, tudi po 10, 20, 30 letih. Predvsem pa se nobena druga izkušnja ne more primerjati z njo. Ker gre za res intenzivno izkušnjo na vseh nivojih (telesnem, čustvenem, energetskem,…).

Duša dvojčica je diagnoza, dragi moji. Le kako se imenuje oni mladenič, ki se je zaljubil v zrcalno predstavo sebe?

Tisti, ki tega niste doživeli, težko razumete. Po eni strani je prečudovito, po drugi pa prekletstvo. Prisotnosti energije druge duše se namreč ne moreš znebiti. Pa če se še tako trudiš in tudi če imaš partnerja, ki ga ljubiš. Pri dušah dvojčicah namreč ne gre nujno za romantičen odnos. Pa tudi če je nekdaj šlo in zadevo popolnoma predelaš, preboliš, nimaš več nobenega namena se zapletati z njo, imaš urejeno družinsko življenje z novim partnerjem, je energetsko prisotna. Kot da bi bila do neke mere zmeraj s tabo. Težko je razložiti nekomu, ki tega ni nikoli doživel, saj še mi, ki se nam to dogaja, težko razumemo.

Kaj bi človek brez domišljije?

Dragi moji, mene grabi krohot. Navadna šolska psihologija lahko pojasni ta fenomen. Vi ničesar niste doživeli kar bi radi doživeli. Ste v nekih preračunljivih, dolgočasnih, če imate srečo, v normalnih, vezah, zato sanjarite.

Jaz sem s parimi moškimi take stvari doživela, ki jih niti najboljši pisatelj z razvito domišljijo ne more opisat. Opis duše dvojčice se lahko skrije. Kaj zdaj, imam vsaj pet duš dvojčic???

Kaj vse se danes pripisuje pod dušo dvojčico, pazi to, celo toksične osebe! Pa ne mi o nekih lekcijah z njimi. Toksični ljudje naravnost ljubijo labilne osebke. Se večkrat vračajo? Ja, da vas pridejo dokrajčit, če vas še niso.

Ko se zaljubiš, se na začetku zliješ z osebo. Svet okoli tebe izgine. Če iz kakršnih koli razlogov z osebo nimate zakljucka, ja seveda bo nepozabna, kaj pa drugega.

V bistvu je vse stvar naravnanosti. Kot je že nekdo pred nenoj napisal, rabite samo domišljijo plus bel prašek pa vas ringlšpil zasuče na višje obrate.

Vaša duša dvojčica ste vi, ki jo s časoma srečate preko redne in globoke meditacije.

Do takrat pa…pazite se mešalcev megle.

edin pametn tle gor

NEMOGOČE POZABIT…………….srečno….ta pot je trnova

Enako meni.

To se čuti, zaznava energetsko tako močno, kot da je oseba dejansko poleg mene, hrepenenje pa tako močno…Ko se pogledava, ni nobenega dvoma več, ko spregovori je kot da bi dopolnil del mene, pa tudi če se kdaj ne strinjava. Ko sva skupaj bo najina okolica oživela …

Ampak jaz sem v zvezi z otroci in kaj takega ne pozabiš nikdar. Zasidra se vate in tam ostane. Kako se bo končalo, jaz se držim ob strani. Probam pozabit, pa ne gre.

Tega ni. To so aromatizirane pravljice za večno samske ženske srednjih let zahodnega sveta.

Tisti z bolj izostreno intuicijo lahko to doživijo, res lahko energetsko čutiš neko osebo , pa če mine vmes desetletje in se ne vidiš , živiš čisto drugje, ampak čutiš energetsko osebo. Drugo pa je , da se ta odnos preveč romantično opeva. V resnici ni nič od tega. Je prej prekletstvo kot izjemna sreča. To je odnos s samim seboj, vse poteka zrcalno. Pogosto so ti odnosi toksični, težki, ampak z višjim namenom, da spreminjaš svoja stara prepričanja, jih nadomestiš z novimi,  v razmerju je veliko vzponov in padcev, tudi velikokrat se umaknejo in prekinejo stike.  Dostikrat je duša dvojčica nekdo , ki ga razumsko ne bi izbral, ker pa se vse dogaja energetsko, na to nimaš vpliva.  Sorodne duše so čisto nekaj drugega, to so dosti bolj “zdravi odnosi”, ponavadi so to naši zakonci, partnerji ali pa dolgoletni prijatelji. Sorodna duša je nekdo, ki te ima rad, te podpira in stoji ob strani.

Res je. Sorodna duša je nekdo, s katerim ti je življenje lepo. Pomaga ti na poti, te podpira, ljubi. S sorodno dušo imamo zdrav odnos. Duša dvojčica pa nam navadno prinaša trpljenje, bolečino. Odnos duš dvojčic ima več faz. Najprej se spoznata, njun odnos je strasten, intenziven, potem se izkaže, da je toksičen (bolno ljubosumje, nekonsistentnost, varanje, povzročanje bolečine). Odnos je skratka patološki. Sledi razhod. Da gre za dušo dvojčico in ne karmicen odnos, vidiš, ko energetska prisotnost kljub fizični odsotnosti ne mine niti po več desetletjih, ko zrastemo, se spremenimo, dozorimo… Tako kot karmicni odnosi nas namreč silijo v spremembe, v osebnostno rast. Ena od duš dvojčic je v vlogi lovca, druga plena, vmes se kahko vlogi zamenjata. Vso njuno življenje teče v smeri ponovne združitve. Če do nje pride, ko sta oddelala lekcije in osebnostno zrasla, je lahko njun odnos zdrav, lep, izpopolnjujoč. Končno najdeta drugo polovico. Če ne, večno hrepenita drug po drugem. Ne gre za romanticizem. Gre za težke zadeve. Okoliščine so navadno zelo otežujoče. Polno preprek. Po drugi strani ju življenje znova in znova pripelje skupaj. Pa še ena značilnost je pri dušah dvojicah. Pogosto se jima hkrati oz v kratkem časovnem razmaku dogajajo velike življenjske prelomnice, kot so poroka ali začetek resne zveze, prvi otrok, smrt starša ipd.

Ko sva z možem imela krizo, šla narazen, sem spoznala enega tujca. Črni lasje, črne oči, čokoladna polt, plavalec, ma lep kot iz sanj. Tako se mi je zapičil v srce kot nikoli nihče drug. Ob njegovem bežnem dotiku, ko me je prijel od zadaj za pas v pekarni, sem skoraj zlezla skupaj. Takega občutka nisem čutila nikoli prej in nikoli kasneje. Noro me je ljubil, a njegovi starši so premožni in so želeli nevesto iz njihove kulture, okolja, četudi sedaj živijo v Evropi toliko let. Bili so proti najini zvezi in on je popustil. Ni se oglasil več nekaj časa. Sem mislila, da bom kar umrla od žalosti. Čutila sem srce kako poka in solze so samo tekle po obrazu, ni bilo možno ustaviti niti ene same. Vsaka pesem me je spomnila nanj in nekega dne sem med vožnjo iz službene poti v poplavi solz pomislila, kako bi najraje umrla. Da me samo ni več in da ne čutim nikoli več take bolečine. V tistem trenutku sem se zavedala, da gre za življenje ali smrt, da me bo ta ljubezen pokopala, če se ne zborim zase. Blokirala sem ga na vseh omrežjih, številko zbrisala, se odločila, da mi je moje življenje bolj pomembno. Od takrat je šlo počasi vsak dan po malem na bolje, pregnala sem vse misli o njemu, spomine, vonj njegove kože, tisti objem, vse kar naju je povezovalo in bilo tako prekrasno in nepozabno. Ni minilo dolgo, se je že začel oglašati s skritih profilov, ves čas me je kontaktiral, pisal neumnosti, da ne more živeti brez mene, da se bo ubil, da se je odrekel družini zame, mi voščil za vse praznike, rojstne dneve… Jaz sem ga samo blokirala z vsakim novim profilom. Izvedela sem od skupne znanke, da se je poročil z eno “njihovo”, a jaz vem, da je on kljub temu meni pisal in izpovedoval ljubezen. Ko sem to slišala, je zares umrl v meni. Zdaj nanj gledam kot na nekdanjega prijatelja, znanca in dejansko ničesar ne čutim do njega. Ravna črta.

Ljubezen je na koncu stvar poguma in odločitve. Duše gor dol, če ne ljubiš dovolj močno, da se za to ljubezen boriš proti celemu svetu, če je treba, ni to nič.

No, jaz nisem niti samska, celo s sorodno dušo sem poročena, pa sem vseeno srečala dušo dvojčico še preden je v moje življenje vstopila moja sorodna duša. Tako da tvoja teorija ne drži.