Njen problem je, da sama s sabo ni zadovoljna.

Ko je clovek zadovoljen v svoji kozi, mu je vseeno, kaj mu drugi govorijo.

Drugih ne mores spremeniti, lahko spremenis le svoj odziv na druge.

Hmmm…, Glede na podatke, kil imas prevec. Dejstvo. Pri tej visini vsekakor – dvomim da so vse kile v prsih?…, Da se v svojih kilah dobro počutis, je pa bsitveno. In če se – super. A pricakovati, da bodo ljudje rekli, da si vitka – bi bila laž. Ocitno te moti opazka o kg, zato jim to povej pa boš videla razliko…

Ne vem no, saj vsi doživljamo opazke od ljudi in od družinskih članov, a vaše družine so popolne? Mene so tudi celo življenje gnjavili, pač z nečim drugim. Če se odseliš so tudi tam hudobni ljudje, sosedje, sodelavci, cimri… če se ne znaš postaviti zase, že najdejo kaj takšnega da te prizadenejo. Zato se moraš naučit jih nekam poslat. In seveda delat na sebi, da postaneš najboljša verzija sebe, karkoli že to pomeni zate in ti daje samozavest. Ni fer, da zato ker imate sami preveč kil na to gledate enoplastno.

Čakaj malo, a če ji povedo, da ima preveč kil in da naj zaradi zdravja začne hujšati, je to žaljenje?? Nikjer nisem zasledila, da bi jo zasmehovali in jo klicali debeluhinja! TO BI BILO ŽALJENJE! Domači ji želijo pomagati, pa ne vedo, kako. Zato ji rečejo, naj začne hujšati in naj ne je toliko. Kaj pa naj? Če bi jim bilo vseeno, bi jo pustili, pa naj se nažira, kolikor hoče. A potem bi jo pa sprejemali, ali kako?

Kaj če bi punca začela verižno kaditi? A ji tudi ne bi smeli nič reči, da ji ja ne bi poškodovali samozavesti? Debelost je ravno tako odvisnost in če si nabija kilograme, je to ravno tako škodljivo. Ker bo vedno huje, s starostjo bo kg še pridobila. In začnejo trpeti sklepi, kosti, organi…

Namesto da razmišlja o tem, kako so starši grdi grdi in kako zaradi njih zgublja samozavest, naj raje razmisli o tem, da se v svoji koži slabo počuti in ji to znižuje samozavest, ne pa starši. Da tudi sama dobro ve, da je predebela in da mora nekaj narediti v tej smeri! Naj s osredotoči na dejanski problem (debelost), ne pa na namišljeni problem (starši mi znižujejo samozavest). Ker ja, če bi se dejansko počutila dobro taka kot je, bi jo pripombe staršev zabavale, kvečjemu začudile, nikakor pa ne prizadele.

Ker ja, če bi se dejansko počutila dobro taka kot je, bi jo pripombe staršev zabavale, kvečjemu začudile, nikakor pa ne prizadele.

To je absolutno res. Moja mama je imela vedno idejo, da sem presuha. Ko sem pri 172 cm imela 62 kg, sem bila zanjo presuha, pa joj, daj no kaj pojej, pa saj te nič ni itd. itd. A naj to jemljem kot žaljenje? Sem se ji vedno smejala in rekla, da se počutim odlično in da sem ravno pravšnja. Ko je to isto rekla moji sestrični, ki pa je dejansko bila kost in koža (ni bilo anoreksije, samo pač tak tip človeka), je pa ta znorela, češ kaj jo kar naprej gnjavi s tem, a ne ve, da ji to ruši samozavest itd. Sama sem vedela, da se trudi zrediti, pa ji ni uspevalo. Torej je “rušenje samozavesti” samo pripomba zaradi zadeve, ki se jo tudi sam trudiš spremeniti, pa ti ne uspeva. Samozavest imaš porušeno zaradi tega, ker ti ne uspeva (in imaš sam sebe za nesposobnega), ne pa zaradi pripombe druge osebe. Treba je znati ločiti med tem, ali je pripomba dobronamerna ali ne. Ko se tudi ostali družinski člani sekirajo zaradi tebe, ker te imajo radi, pa kaj pripomnijo, se to vzame tako, kot je. Dobronamerno.

1. poskusi se naučiti preslišati opazke drugih.

2. poskusi delati na tem, da izgubiš kilograme (ne zaradi drugih, ampak zaradi sebe). Mogoče bi pomagalo, če bi se o kilogramih in težavah s hujšanjem posvetovala z zdravnikom. Tudi nekatere tablete, ki jih ženske uživajo, bi lahko bile problem. Opusti jih, če jih uživaš.

Matr koliko ljudem je normalno da večkrat na dan rečeš svojemu otroku da je debel. Menda to ni žaljenje. In gradi samozavest. Pa pomaga da shujša. Za zjokat. Res čudaško da se toliko otrok zadeva, zapija, reže, išče pozornost na neprimerne načine pri neprimernih ljudeh….internet je kriv, pa šola. Ne to da jih čustveno nerazviti bebci vzgajajo.

Če ti nekdo ali si sam nekaj ves čas ponavljaš, se to uresniči. Če ti en skoz nabija, debela sem debela sem, res postaneš debel. najboljša rešitev je, da se odseliš. V vsakem primeru, jasno povej, da te moti. Verjetno ne bo pomagalo. Izogibaj se jih. Vsak dan se poglej v ogledalo in si reci suha sem, lepa sem, privlačna sem. Čim več se samozadovoljuj in gibaj sprehodi. Hodi na zmenke. mazili se z olji.

https://www.iskanja.si/knjige/zivljenje-je-tvoje.html

Predstavljaj si stekleno steno med tabo in njimi. Jaz sem se hodila učit v knjižnico, ker jih nisem mogla prenašat.

Pa to ni otrok, no! Gre za odraslo žensko! Če bi moja odrasla hči živela pri nas doma in bi gledala, kako se dnevno redi, čeprav je prej imela normalno postavo, bi jo tudi vprašala, v čem je štos. In da to ni zdravo! Pa a misliš, da jo pogledajo in rečejo “Debela si!” Ne, rečejo ji, da morda bi pa lahko malo shujšala. Jaz bi jo vprašala, če potrebuje pomoč, pri kuhi, sestavi jedilnika itd. Ja, lahko bi jo užalilo in lahko bi menila, da ji “rušim samozavest”. Ampak jebiga, starši pač ne gledamo, kako nam otrok propada in ne rečemo in ne naredimo ničesar. In ja, rejenost je propadanje. Kaj ti ni jasno?

Ti mešaš kar vse po spisku. So ti že gor razložili. Če je starš zaskrbljen in če dobronamerno opozarja na napake, je to znak, da ima otroka rad, da mu ni vseeno. To, da opozorim odraslo hčer, ki se baše s čipsom in ima 20 kg preveč, da to ni zdravo, NI NESPREJEMANJE!! Če se bo rezala, se zagotovo ne bo zato, ker mene skrbi za njeno zdravje in bi ji rada pomagala. Sprejemanje otroka ne pomeni, da sprejmemo čisto vse, kar počne brez vsake kritike.

Matr koliko ljudem je normalno da večkrat na dan rečeš svojemu otroku da je debel. Menda to ni žaljenje. In gradi samozavest. 

Samozavest se drugače ruši. Ne s tem, da nekomu, ki je debel in za katerega veš, da je imel prej normalno težo, rečeš, da se je zredil. To je dejstvo, to ni nobeno žaljenje. Ne gradi samozavesti, samozavest se drugače gradi. Npr. tako, ko pohvališ otroka, ki se je res potrudil in recimo shujšal, da veš, da je bilo potrebno veliko truda, ampak da mu je uspelo in da si zaupal vanj. Ne pa s tem, ko kar pustiš, da se redi in baše in ga takega “sprejemaš”. Nekritično sprejemanje vsega je za otroka ravno tako pogubno kot kritiziranje vsevprek. Razmisli malo o tem.

1. nisi samozavestna

2. si predebela

3. presliši opazke staršev, ker namesto nasveta kako izgubiti kg še nabijajo, da si debela (žalostno)

4. stara 49, rodila, 176 cm in 64 kg, pa jem sladkarije

5. predelaj kaj si sama želiš sploh(samozavest v obliki debeluške, potem naj te ne ganejo njihove opazke o debelosti), če pa res več ješ in nič za to ne narediš, pa sprejmi stanje kakšno je.

6. ne zmotno je misliti, da so moškim všeč suhice-niso, morajo imet obline, torej vsaj malo se preoblikuj pa bo konec vsega.

Pa to je neverjetno. A boste ukrivili realnost.

Debela si. To je to.

Pa kaj je tu za filozofirat in v celofan zavijat. A realnost ni važna? Boga. A ko zres kot kanta? Dej no.

Stopi pred spegu sleči se in ko se ti vse razlije povej da si verjetno vitka.

Začni se gibat, pojdi plavat, teči, če lahko, počasi za začetek. Če boš to delal 3 mesece boš videla spremembo in potem si boš tudi sama rekla debela sem bila kot prašiča in starši so imeli itak prav.

jaz imam 165cm in 63 kil pa se pocutim kot slon. speh po hrbtu. trebuh ki visi, roke zavaljene..imam vsaj 10kg prevec.  prej sem imela stalno 52kilc. tko da brez zamere ampak realno imas vsaj 18kil prevec..ce sem jaz zavaljena potem si tudi ti.

zacni se ukvarjat s kaksnim sportom jej bolj zdravo. jaz se drzim ze 2 meseca in se ze vidijo rezultati. do poletja upam da bom na vsaj 55kil.

PODPIŠEM. SI DEBELA.

Nekateri ljudje nikoli ne bi smeli imeti otrok.

Če si pretežka, kaj pričakuješ od svojih najbližjih, da jim bo vseeno? Ni zdravo, ni dobro biti tako mlad in pretežak. Hujšati ni enostavno, ampak boš morala začeti. Ne zato da boš samozavestna, ampak zato ker je normalna teža nekaj normalnega. Zato se ji tako reče.

Smilila bi se lahko sama sebi, če bi bilo tvojim tako vseeno zate, da ti ne bi nič rekli.

preberi-dojami

če si debela ti ne morejo rečt, da si suha in obratno.

torej si 20 let DEBELA. če te opazka moti jih pošlji nekam, če ne pa shujšaj. simpl.

družina kjer sta mati in oče debela-se nažirata so ponavadi tudi otroci debeli, ker jih nažirajo enako kot sebe, če se ti potem 20 let nažiraš je logično, da si DEBEL…če pa nista onadva debela pa imaš ti problem.

Je punca lepo napisala da ji samo parkrat dnevno zalajajo da je predebela. Nihče se ne vsede z njo in vpraša kako je, če lahko kako pomaga, kaj lahko skupaj naredijo da shujša, če kaj rabi….niso tam zato ker ji hočejo pomagati, samo govorijo ji da je debela. Kot da ne ve. Saj ni glupa. Ampak daj si predstavljaj da 20+ let vsak dan parkrat na dan poslušaš – debela si. Stopiš v kuhinjo in ti oče butne matr si debela. Stopiš k babi in reče spet si se zredila. Od otroštva naprej. Jasno da je debela! Čudno da nima še kakšnega drugega problema pri takih oslih odraščat. Nekaj je biti zaskrbljen in pomagat, nekaj pa samo govorit cele dneve kaj je narobe s tabo. Kar tako. Iz nule. Ej debela si. Sedaj pa pojdi samozavestno tja v svet in shujšaj. Kako točno s tem ko nekomu nonstop govoriš da je debel (kar itak ve!) pomagaš? Kako točno mu to pomaga? In ja si en drek starš če ti je bolj pomembno da lahko butneš karkoli želiš otroku v fris in to koliko kil ima, kot pa to da vidiš da jo uničuješ (je pisala kako se je začela skrivat). Ampak to se očitno vam ne zdi problem. Da je punca se začela skrivat, verjetno tudi zaprla se vase. To je ok. Kaj je pa debela. Ruknjeni slovenci. Sam da je denar pa lep izgled pa je vse ok. Glavno da na zunaj lepo izgleda. Notri lahko pa kriči od bolečine, pa nobenega ne gane.

Bejba,

imaš 164cm in 76kil. A veš, da se v živo spomnim dne, ko sem v 4.letniku srednje šole v dnevnik zapisala, da imam 76kil in da se gabim sama sebi… sedela sem na avtobusu in v sebi kričala. No, danes ko pogledam fotke za nazaj vem, da nisem bila prav nič predebela.

Tudi mene so celo življenje poniževali doma glede teže, to je eskaliralo do te mere, da sem imela vedno 0 samozavesti, nikoli nisem šla s kolegi na morje ali na kakšne žurke (ker me je bilo sram, kako izgledam), nosila sem prevelike cunje..če sem zamudila v šolo, si nisem upala v razred, ker to pomeni da bi bile vse oči na meni. Govorne vaje so bile moja najhujša nočna mora. V šoli nisem nikoli jedla malice, ker mi je bila ideja, da drugi vidijo da jem ogabna.. tipi so me izkoriščali, jaz pa sem pustila, ker sem se bala da me noben nikoli ne bo imel rad… pristala v odnosu kjer sem bila vsak dan pretepena in tam vztrajala 3 leta, ker sem bila čustveno pomendrana. Za sabo imam 10 let bulimije in prehranskih motenj.

Veš kolikokrat sem na skrivaj sedela v kopalnici in vase zbasala 10 000 kalorij naenkrat in potem vse izbruhala..ne štejem več. Koliko je bilo 1,2,3 ali več tedenskih postov na vodi…

Kar sem želela povedati s tem je, da zatri te besede staršev v kali, sicer bodo na tebi pustile nepopravljive posledice, tako kot so na meni. Jaz sem pustila, da me vsi ponižujejo..bodi močna in povej svoje. V kolikor si zadovoljna v svojem telesu, so be it.

Če pa rabiš sotrpina za pogovor, pa kar napiši:)

Imel sem nazive kot so: narkoman, lopov, grdoba, pjanc….

zarad naziva narkoman so me skor iz bajte vn vrgli… (pa nikol v zivljenju nisem jemau drog) ampak nekega lepega dne se je soseda spomnila blatiti moje ime po mestu…. (karma je naredila svoje… njen sin je postal tocno to kar je govorila zame)

pac furam svoj stil in me boli k**** kaj si drugi mislijo o men…

in tvojih 76kg na 164 visine se mi zdi super, popolna in sprejemljiva teza…

Lp

Nepismena morda? Ženska je napisala:

 Lansko leto sem končno dobila prvo redno zaposlitev, moje kile pa so začele rasti. Sedaj imam pri višini 164 cm, 76 kg.

Lansko leto, razumeš?? Prej je bila celo srednjo šolo in ves faks normalne teže in nihče ji ni nič rekel glede tega. Torej ne moreš reči, da jo namenoma zezajo, da je ne marajo in ji namenoma zbijajo samozavest! Ko se je lani začela rediti, pa so jo začeli opozarjati, naj shujša! Kaj pa naj bi? Gledali, kako vzhaja kot krof? Pomagajo po svojih močeh, babica ji reče, naj gre na dieto, naj manj je itd. Mama ji pa sploh nikoli ni nič takega rekla razen zdaj, zadnje leto! Jaz bi tudi, če bi bilo tako z mojo hčerjo, česa ne kapiraš? Če ima samozavest tako slabo, da je odrasla baba čisto poklapana, ko ji povejo RESNICO, je pa nekje drugje nekaj narobe in ne zaradi tega, ker so jo opozorili na očitno.

čas je da si začneš iskat svoj plejs in se odseliš.. ne glede na kile, sama itak veš, koliko jih nosiš in ali zaradi sebe želiš shujšat.. ker ne rabiš poslušat omalovaževanja in to ljudi, ki naj bi te imeli radi.

jaz recimo se nikdar v lajfu nisem v nikogar obregnila zaradi kil, to ni moja stvar za nosit niti komentirat pa tudi z svojimi sem zadovoljna in jem kar mi srce poželi in kadar mi poželi, tudi tik pred spanjem-mi je pa zanimivo, da so se v mojo vitko/ športno, postavo zapičile mnoge over size ali pa suhe na stalnih dijetah-torej ženske ki niso zadovoljne s svojo težo oz jo z velikim odrekanjem ohranjujejo.

Ni vse v teži. Predvsem v obliki in misicah. Sem visoka 167 in s 63kg sem si bila se najbolj vsec, res pa da sem bila takrat natrenirana, torej sem imela misice. Misica je tezja kot speh, zavzame pa manj prostornine.