Ja pridna gospodinjica, no, sedi pet! A bi še zlato kolajno?

ja ce ste trije vsi trije pac morate neki narest v gospodinjstvu.

Meni kuhat ni tezava, pogosto kuham. Ne maram pa posode pomivat pa tu tezim, da jo kdo drug tudi.. hahaha… pa odnasanje smeti mi tud ni vsec. Ostalo pa delam brez tezav 😁

Joj, kako sva si podobni. Ni to početje zame, drgnjenje, brisanje, kuhanje. To me dobesedno uniči, izpije mi vso energijo.

Kupujem včasih v eni restavraciji, pa se moj sin in moj mož zmrdujeta, da je zanič in plastično ter umetno.

Saj pomagata, ampak tričetrt je na meni.

In tako moram, moram na račun njunih “zahtev” početi kar me izničuje.

Najbrž je ni na tem svetu ženske, ki pride domov iz službe in se s strašnim veseljem zapodi h štedilniku. Zato si organiziraj delo tako, da si boš večino pripravila že za vikend. Ob sobotah in nedeljah skuhaj velik lonec juhe, veliko kozico golaža, skuhaj zelje, repo, velik lonec fižola in daj vse po posodicah v skrinjo. To ti bo precej olajšalo delo med tednom. Kakšen dan lahko preživite tako, da skuhaš klobase in tenstano zelje ali repo, ocvreš jajca ali kakšne testenine na hitro. Če imaš skuhan fižol v skrinji, lahko zelo hitro skuhaš fižolovko, če imaš pripravljeno tudi zelje, je hitro narejena jota. Krompir olupiš že zvečer in ga pustiš v vodi. Kakšen dan pa lahko prineseš kosilo tudi iz menze ali gostilne.

Če ste v gospodinjstvu samo trije tudi nimaš ne vem koliko perila za oprati. Pomisli na ženske, ki imajo tri in več otrok in hodijo še v službo, kdaj vse postorijo.

Zanima pa me tudi, kaj dela mož. Je invalid, ima kakšno obrt, dela do noči, dela težko fizično delo na kakšnem gradbišču, tako da je na smrt uničen? Tudi on lahko kaj naredi, npr. speče kakšno meso, ocvre čevapčiče. Tudi otroka je treba naučiti, da bo poprijel za delo in kaj postoril.

Če si zdrava, bodi srečna. Kljub vsemu ima človek eno zadoščenje, če nekaj postori, skuha kaj dobrega, opere goro perila, počisti po tleh, pospravi… Tudi to ti lahko daje zadovoljstvo.

Nisi edina!

Kuham vsak dan, že 30+ let. Skrbim za družino, doma vse delam in naredim sama.

Odrekla sem se vsemu, odrekla sem se svojemu življenju, službi, karieri, zato, da ostali lahko živijo svoja  življenja.

Vse vedno delam sama in delam ves dan.

Kdo mi je kriv? Sama sem kriva za vse, sama sem se tako odločila. Tako je pač moje življenje.

In kaj imam od tega? Imam urejena dom, lepo vzgojene otroke in moža, ki me ima rad.

Pa saj to niti ni malo….

Za vse nastalo pa ni kriv nihče drug kot JAZ!!!

Sicer nimam psa in kokosnjaka, a spim 5-6 ur na noc, ce sem kdaj res preutrujena in potegnem na 7-8 ur, sem vsa zmeckana in polomljena in od mene ta dan ni nic.

Kar zadeva pa seks, po preseksani noci sem polna energije, pa cetudi samo zadremam za kake pol urice.

In nisem vec mlada, sem ze skoraj 50.

Res me zanima, če ste trije, kaj pa ostala dva delata?

Pri nas NIKOLI ali skoraj nikoli ne dela samo eden. Ali vsi , ali pa nobeden.

Če kuham jaz, mi kdo pomaga ali ta čas zloži perilo ali posesa, če kuha kdo drug, pomagam jaz ali pa čas naredim kaj drugega. En dan na teden se generalno vsi zapodimo s cunjami po hiši, praktično vse je delo vseh, izjema je če kdo nečesa RES ne mara, pa namesto tega naredi drugo reč.

Ko je vse fertik, se pa VSI  usedemo, ali gremo ven, ali počnemo kaj zase, nikoli se ne zgodi, da so eni “frej” drugi pa delajo še za ostale vse. Ni govora.

Ne, ni tako, da mož in sin nič ne delata. Saj delata, imata vsak svoje obveznosti, zunaj, v delavnici…

Vendar gospodinjstvo, čiščenje, kuhanje “pripada” meni in zadnjih deset let sem se tega strašno naveličala.

Ni ogromnega dela, vendar je ubijajoče, dolgočasno. Jaz sem človek, ki bi šel, šel..in sem zaprta v tej hiši kot gospodinja, ki tega dela ne mara.

Saj sem se sama zaprla, vendar ne vem, kako naj zadiham, odprem vrata in grem…

Ježeš no. Vse za klike.

Posedeš familjo za mizo in jim poveš, da imaš dovolj in da bi zdaj ti raj malo zunaj delala, onadva pa naj notri. Ne štekam jaz teh tem, pa skoz so na tapeti, ko ni druge file.

Kr neki jamrat u tri krasne, pa na vsak predlog povedat da se ne da, je glavna značilnost forum zgodbic. Če men ni kaj prav, potem najdem način, da to spremenim.  Če se mi pa ne da nič narediti, pa vsaj jamram ne.

Kakšni komentarji. Otroku in možu računaš, da greš na kurbarijo?

Ona pobere jajca, porihta kure – očitno je samo gospodinja, o službi ne piše nič.

Kake kur(b)e lene ste! Pojma nimate, kaj lahko storite za družino in kaj ona vse daje vam! Afne lene! Tudi, če kdaj pojemo pico ali kaj na hitro, je vse v odnosu!

V naši družini smo štirje, midva in dva šolarja. Oba imata po šoli še športne aktivnosti. To pomeni, da po službi letim domov, hitro iz dam iz stroja oprane cunje v sušilca, zložim iz pomivalca posodo, ki sem jo dala zjutraj prat.  Ta čas tamaladva delata za šolo. Potem otroke napokam v avto, 3x na teden odpeljem na šport. Sama vmes to uro tudi odrekreiram (tečem ali skočim na kak hrib). Ko pridemo domov pa se lotim kuhanja, vmes med kuhanjem zložim še cunje iz sušilca. Po poznem kosilu, bolj večerji pa pospravim kuhinjo. Kar se tiče ostalega pospravljanja med tednom vse sproti skrbimo za red in čistočo. Glavno pospravljanje (sesanje, brisanje prahu, tal, preoblačenje posteljnine, drgnenje kopalnice) to pa zrihtam v sobot. Vse se da, če se malo bolj hitro obrneš, če si zorganiziran in discipliniran. Če se ti ne da, pa če imaš možnost in ti financi dopuščajo, pa si seveda privošči gospodnji… zakaj pa ne. Jaz bi si jo tudi, če bi mi finančno dopuščalo. Tako, bi imela več časa zase in za kaj drugega, kot pa da vsak dan samo kuham, pospravljam, zlagam cunje, perem, rihtam froce, sem taksist….. Ampak tako je, če imaš družino 🙂

Ja saj babe ste za to, pa za v pojstlo. Kaj tebi spet ni prav? Kaj bi pa ti delala?

Pametna ženska se NIKOLI ne poroči in nima otrok.

Pa to so ti vaši vzorci v glavah, da kot ženske morate opravljat gospodinjska opravila. Pač temu še naprej sledite in trpite. Ostalim članom je pač kamot, da je vse popedenano in jim ni potrebno niti migniti. Zakaj tudi bi, če ste se dale v vlogo njihovih služkinj?

Mož v tem sestavku ni niti z eno besedo omenjen, razen v prvem stavku, toliko da vemo, da obstaja. Se ti to ne zdi bizarno, da vse počneš sama?

Mogoče pa mož dela po 12 ur na dan pa prinese domov tisoče eurov. Na plačilni dan je v redu potem pa jokanje po spletu.

Kako bi ti pa bilo, če bi bila samska ali brez otroka? Bi si naročila hrano ali bi jedla samo sendviče? Delo ne počaka tudi če nimaš družine… Oblačila moraš ravno tako oprati. Pomesti in pomiti tla tudi. Posoda tudi počaka, čeprav manj. Če je pa tebi dolgčas, se pa drugače organiziraj. Skuhaj vnaprej, pojdite na izlet, pojdi telovadit, itd. Mogoče pač nisi družinski človek. Si si otroka želela ali je pač “bil čas”?

Jaz komaj sebe do 7h v red spravim,pitje kave (pol ure),tusiranje(pol ure,da se sploh k sebi pridem),mek up(10minut),frizura(nič,itak mi vsi lasje strilijo(kodri),15minut oblačenje,slacenje(ker tocno ne vem kaj bi oblekla,hahaaa,največkrat tisto kar sem prvo probala:)),no koncno se spokam!Moz je fertik pol ure,sin je odrasla oseba(rabi pol ure),vmes kdo,da mački za jest in vodo zamenja,popoldan pa vse se bolj na izi(jemo vedno sveže kuhano),perejo stroji edino za zlagat jih se ni ,strojev namreč :(((

Za ono, ki prabi da smo lene:)

Veš kaj, ti komentatorka, če ti je vse v življenju prav in do pičice postlano z udobjem, se ni treba znašati nad temi, ki obelodanijo svoje zgodbe o ubitačni enoličnosti in prosijo “sotrpinke” za kakšen pameten nasvet.

Hahaha

Hmmm…. Živite. Tudi prav. Ampak oprosti, če samo za vikend nekaj pospravite, drugače pa cel teden ne primeš metle in krpe, živite v bolj ali manj zapackani hiši.

Sicer pa ne razumem ljudi, ki jim je vsako delo taka grozna muka in takoooo odveč. Kaj komplicirate? Jaz si prižgem kako glasbo, poslušam kako oddajo, zraven delam in cajt gre en dva tri, delo pa tudi. Če delamo vsi skupaj, torej tudi ostali družinski člani, pa se vmes kaj pogovarjamo, se kdaj dobro nasmejemo, tudi kdaj kaj skregamo…. 🙂

Ti si spet ena, ki kokodajsa, kako je vse prav in pošlihtano in porihtano, torej tvojega “nasveta” ne rabimo.

Me se pogovarjamo o tem, kako odpraviti neprestano rutino, enoličnost in dolgočasje, ki nas preveva iz meseca v mesec, iz tedna v teden, iz dneva v dan.

Saj zato smo potonile v enoličnosti, ker neprestano pospravljamo in kuhamo.

Štekaš… najbrž ne ?!

Kako to, da gres ob 23 spat in ne spite takoj in ze lahko vstanes ob 5.? To ni mogoce. Telo se ne prenovi.

No jaz nisem nič jokcala po spletu. Jaz sem rekla, da se vse da, če se hoče. Moj mož res dela po 13 ur na dan, včasih še vikende…ampak žal ne prinese domov par tisočakov. Če bi jih, potem bi verjetno imela gospodinjo 🙂

Meni ni nič težko narediti, ko vem, da se moj mož v službi trudi in trdo dela, da nismo lačni, da imamo za položnice, da gremo vsako leto na dopust….. Nismo reveži, nismo bogatuni.

Ko je mož doma vedno pomaga pri vsemu, samo kuhanju ne…. pa okoli hiše vse naredi sam 🙂

Jp, jaz hodim spat ob 23ih in ob 5ih vstanem 🙂 Zame je 6 ur spanja čisto dovolj…. že od nekdaj 🙂