udarec

vas je vaš partner kdaj udaril v prepiru? Ko ni več zdraž? Mene je moj, a so bile neznosne razmere. namereč jaz sem ga ful napadla. a je možno, da bi se to ponovilo? da bi zveza zaradi tega propadla? ker drugač se imava rada…

Ne razumem – se meti rad, pa vseeno udariti… Pogovorita se in mogoče poiščita pomoč.

Mene bi moj samo 1x udaril, pa bi bilo tudi zadnjič.
Ampak to je seveda samo moje mnenje in moje reakcija.

Pri meni ni take ljubezni, da bi imel kdo pravico partnerja udarit ali moški žensko ali obratno.

Lp,
m.

Brez zamere, ampak tako se prične. Dvomim, da se NE bo ponovilo.
Ko je moj bivši samo nakazal, da bi me rad pritisnil, ker ni več vedel odgovora, sem sicer odskočila, ampak tudi dejala: “Saj zdaj me boš, ker se ne bom mogla braniti in si močnejši, vendar ti obljubim, da ponoči ne boš spal. Takrat pridem jaz na vrsto.”
Takrat se je nekako pričela najina pot ločevati in le nekaj mesecev kasneje sem spakirala in odšla, brez slabe vesti, vendar z njegovimi grožnjami mojim prijateljicam, da se bo ubil. Dokler mu ena ni dejala: “Ti prinesem vrv?” Takrat je odnehal.
Po dveh mesecih ločenega življenja, mi je priznal, da takrat, po mojih besedah resnično ni spal skoraj cel mesec.

Ne opravičuj ga s tem, da si ga ful napadla. Vsemu navkljub ne bi smel izgubiti živcev in položiti roke na tebe. Kot sem napisala, tako se prične, kasneje si lahko samo ena izmed statistike in polna izgovorov: “Sem padla na kljuko in nato še po stopnicah.”
Naj ti povem, da še nobene kljuke in stopnic niso ovadili zaradi nasilja v družini…
E.Krt

Nikoli me ni udaril. Pač vem kdaj nehat. Verjem, da te še bo, če bosta skupaj. Ne slepi se in odidi. Ni bilo zadnjič.

Zelo ponižujoče. Sama sicer nimam teh izkušenj, sem pa prepričana, da bi odšla, ne glede na razlog. Opravičila za to NI.

Če se imata rada, potem ni mogoče, da se bosta kar tako razšla. To je samo slaba izkušnja, ki se, upajmo da ne, lahko ponovi. Pogovorita se, pretehtajta kaj je bilo krivo (vzrok in posledica), vsekakor pa ne poslušaj nekaterih nasvetov, ki si jih dobila v zgornjih odgovorih. Svet ni samo črno bel.
LP

Sama doživela podobno… če se mata rada, se morta pogovorit in poskrbet da to tega nikoli več ne pride.
mene je tud samo enkrat (po mojem napadu), sam zarad tega ga ne mislm pustit ker vem, da me ima rad. če bi me pa še kdaj udaril, ga pustim.
Kot je rekel Dule, je to samo ena slaba izkušnja in res NE upoštevaj zgornjih komentarjev- ne zavrzi celotne srečne (upam) prihodnosti zaradi enega velikega prepira!
carpe diem

Vsekakor ni za hiteti, treba je razmisliti, se pogovoriti, se strinjam z Duletom, da svet ni črno bel! Poznam en primer, kjer sta se mama in hči hudi sprli in je hči mamo udarila tako močno, da je mama imela plav nos. Njena hči je rekla, da se v tistem trenutku ni zavedala, kaj počne. Bila je res huda jeza. Po tistem se z mamo nista do take mere nikdar več sprli in se lepo razumeta.

Če te je udaril večkrat zapored, potem je res vprašanje, ali se ne bo ponovilo, če ti je “samo” eno “primazal”, pa še ne pomeni, da te bo vedno, še manj pa, da te bo pretepal.

Kaj je pa potem naredil? Se ti je opravičil, sta potem prepir “zglihala”? Sta se o tem pogovorila?

Po tvoje, če sem te prav razumela, obstajajo tudi “tehtni” razlogi za tovrstno nasilje. Prosim te lepo. Edino, kar mi na misel pride, je, da imaš tudi sama podoben problem, pred katerim si zatiskaš oči. Pa mi povej, kje po tvoje je meja, ko lahko upravičeno rečeš: “DOVOLJ!!!” Ravno zaradi takih “sivin” nekateri ne živijo življenja, kot bi si ga zaslužili. Mislim, da ne poznaš pomena besed “IMETI SE RAD”.
Pa ni bil moj namen obtoževati, samo preprosto ne morem razumeti, da obstajajo ljudje, ki jim je to sprejemljivo in so pod krinko IMAVA SE RADA sposobni tolerirati in prenašati nasilje s strani ljudi, ki so jim najbližji.

Želim ti vso srečo v življenju, predvsem pa, da bi te obkrožali ljudje, ki te imajo resnično radi.

Za nobeno nasilje ni tehtnega razloga (čeprav mnogi starši pravijo, da je pri vzgoji tudi to potrebno, s čimer se jaz ne strinjam). Lahko pa se zgodi v afektu in takrat ni važno koliko se imaš rad. Seveda se imata ta mama in hči rada, pa vendar se je zgodilo. In to še ne pomeni takoj, da je treba zvezo prekiniti! Če pa se ponovi, potem pa je že druga zgodba.

Saj je prav, da se končno začenja govoriti o nasilju v družini. Ampak mislim, da to je pa pretiravanje v drugo smer. Ni vsak, ki se ENKRAT napije, kronik. In ni vsak, ki ENKRAT udari, nasilnež. Takoj, ko se začne ta “enkrat” ponavljati, je pa seveda znak za preplah.

Mimogrede še vprašanje. Je katera od vas že kdaj udarila svojega otroka? Imeti rad in udariti? Ljubiti bolj kot karkoli na svetu in udariti? Se vam zdi ta kombinacija še vedno tako nemogoča? Ko je pa vendar tako vsakdanja.

Ne zagovarjam nasilja. Skozi to primerjavo bi rada povedala, da nihče nad nikomer nima pravice dvigniti roko. Se pa kdaj komu zalomi. Pomotoma. ENKRAT. Se zgodi.

Dvakrat se ne zgodi. Drugič je namerno.

Tu velja preprosto pravilo: ce te udari enkrat, te bo tudi drugic in tretjic in tako naprej…

Jaz pravilom ne verjamem kar na slepo!

skupaj sva 15 let,klofnil me je enkrat,jaz njega nazaj in to je bilo to.pozabljeno,že davno.
sva poročena,imava otroke,ki od nikogar niso bili fizično kaznovani nikoli v življenju.

Draga moja, vedeti je treba kdaj je potrebno odnehati. Zato jih jaz v 30 letih še nisem fasala.

Tudi meni se je enkrat to zgodilo (pred leti) in nikoli več ponovilo. Je pa res, da sem zahtevala odgovor: zakaj?
To še ne pomeni, da moraš sedaj vrat na nos spokati kufre in oditi. Je pa priporočljivo, da se pogovorita in da mu jasno in glasno poveš, da se to ne sme ponoviti.

lp

Jaz se strinjam z Jožico! Enkrat se lahko zgodi, drugič pa nikakor več!!!

Ni samo klofuta nasilje. Velikokrat je večje nasilje duševno trpinčenje, kričanje na partnerja, nekontrolirani očitki, ignoriranje itd.
Sama presodi ali ni bilo tvoje nasilje huše od njegovega.Partnerja se ne udari toda tudi vpije se ne in reče kar nam pač pride na misel. Z besedo lahko partnerja raniš in razočaraš za celo življenje.

Pika, sej ni treba verjeti, lahko jih preveris:)

In kako si reagirala?

Karkoli je vzrok, karkoli….ne išči izgovorov, da si morda bila ti kriva, da te je mahnil. Med moškim in žensko je že itak velik prepad glede razumevanja, pogovorov, da zveza šiba kot je treba moraš skozi prave muke….če pa si začnemo delit batine, kam pa pridemo?

In ne misli, da bo med vama še kaj spoštovanja…ko enkrat udari, bo drugič še lažje…

Star pregovor pravi “Babo jezik tepe”. Kot pravi piška obstoja tudi verbalno nasilje. Pomisli kdo je bil hujši, ti ali on? Recimo da enkrat ni nobenkrat. Po ev. drugem udarcu – narazen!

Ojojoj…sem bila sama kriva, pa sem ga hudo napadla…A pol te pa lahko udari, al kaj?! Ko moškemu zmanjka argumentov in je potisnjen v kot, te lahko premaga samo z udarcem. Ker je pač močnejši. Fuj in fej za takega dedca. Mi je zelo žal. Vem, morda mi je lažje govoriti, ker nisem v taki situaciji, ampak jaz bi mu pokazala vrata. To zame ni ljubezen. Tista prava ljubezen je brezpogojna, tudi v prepiru. Če imaš rad, imaš rad. In tepež zame ni izkazovanje ljubezni. Kaj boš naredila, je sicer tvoja odločitev, mi se ne moremo odločiti namesto tebe. Resno pretehtaj svojo ljubezen do njega in ne tolaži se z besedami, da si bila sama kriva. NISI!!! Kriv je on. In je točno vedel, kaj počne. To je naredil zavestno! Imej se rada in bodi v krogu ljudi, ki te imajo resnično radi in te ne bi prizadeli. Vi ljudje na svetu si zaslužimo ljubezen, spoštovanje in dostojanstvo. Naj ti tega ne vzame nihče!!!

Srečno!

metuljčica

Če že pišeš – “Vsi ljudje na svetu si zaslužimo ljubezen, spoštovanje in dostojanstvo. Naj ti tega ne vzame nihče!!!”, potem mi razloži kaj je po tvoje hud napad, ki si ga omenila na začetku. Predvidevam da ravno tako histerija, nezaupanje, ljubosumnost ali kaj vem kaj, skratka nekaj, kar hitro uide kontroli. Nasilje ni samo fizično, temveč tudi psihično. Če se nate spravi ljubljena oseba, po možnosti z očitki, ki ne držijo in to še stopnjuje do neslutenih razsežnosti, potem predvidevam, ker si v poziciji da se braniš hudega napada, v tem primeru besednega, upravičenega ali neupravičenega, da slej ko prej prideš do točke, ko je udarec edini možen odgovor na vso nastalo histerijo, obtoževanje, stopnjevanje prepira, za katerega ti veš, da ni upravičen in si zato čustveno zelo prizadet. Predvidevam, da se ti zdi udarec najhitrejši način za zaustavitev tega plazu obtoževanja, ki te boli z vsako besedo bolj in bolj. Tudi pri nekaterih ženskah se v končni fazi, ko se zadeve ne da več obvladati, pojavi kakšen udarec in zato ne obsojaj ampak ju pusti, da sama ugotovita kaj se je zgodilo, kolikšen del krivde je na eni ali na drugi strani in kako bosta rešila nastalo situacijo.
LP

Oprosti za zapoznel odgovor. Kot prvo nisem pripadnik ženskega spola. Kot drugo en udarec, kot posledica hudega prepira, ni nasilje. Nasilje je vse kaj drugega. Pomena besed “IMETI SE RAD” mi je popolnoma jasen in to že 26 let, kar sem srečno poročen “in moram ti priznati, da me žena ni nikoli udarila”. In tudi jaz ne nje, niti otrok (26 in 24 let), tako da zase lahko rečem, da nisem nasilen tip. Hvala ti za želje o sreči v življenju itd.. Lahko ti povem, da sem je bil do sedaj deležen veliko dozo in upam , da je bom še naprej. Obkrožajo me pa ljudje, ki me imajo resnično radi (moja družina in nekaj dobrih prijateljev). Vsaj do sedaj mi ni nihče od bližnjih dal vedeti, da me nima resnično rad. Ne z besedo, ne z dejanji. Kaj mislim in kako gledam, pa si preberi v odgovoru, ki sem ga napisal Metuljčici.