Ufffff, pa taka sprememba !?!?
Dobro jutro in …..ah kaj, še eno dobro jutro,
prijatelji, sipmatizerji, norčki, polulančki …… wauuuuuuu, a s’m naložila, a!?!?
Takole, Barbari lepa hvala, ker me je opozorila na sinočnji film: superca, superca in še enkrat superca – 4 sobe. Sem sicer enkrat že gledala, vendar s popolnoma drugačnimi očmi. Sinoči sva si ga ogledali skupaj s hčerko, mož pa je namakal …. ne vem kaj …. v morje?!?! Tko, tko se enim pr’ nas godi, drugi pa gledajo film. In sva se “trgali” za dol past (trgali = smejali, krohotali, od smeha po kolenih tolki in sicer … v slengu!! .. baje ?) In povem ti, Barbara, preživela sem, ob tem prečudovitem norčku od receptorja, prečudovit in enkraten večer, res. Da ne govorim o tem, v kakšno razmišljanje me je ta preljubi norček popeljal: najprej sem pomislila – poglej ga fanta, bolj ko je nor, bolj mu poselj dejansko leži in prva ugotovitev: če se danes nor in bolj ko si nor, ti nekako uspe izpeljati še tako zahtevne projekte. In naprej – duga ugotovitev – če te zalotijo v še tako neumni situaciji, če te zalotijo pri rečeh, ki jih nisi počel, niti jih nisi imel namena početi, ampak so te okoliščine pripeljale do “resnično čudnega položaja” (da ne govorim o pozi v filmu, ko je držal mrtvo truplo za nogo in si pulil injekcijo iz lastne noge!!!), ne obupaj: nasmej se, pokaži vse zobe in zadeva bo – rešena! In tretja ugotovitev: kakor se že večina okrog in okrog tebe trudi narediti te norega in pripraviti do norega dejanja, ne upiraj se, pokasiraj in stori, kar ti ukažejo!!!
Ej, Barbara, Barbara, ti ne veš, sploh ne veš in ne moreš vedeti, kako dobro mi je del sinočnji ogled tega noro dobrega filma. In kako dobro mi dene vse, čisto vse, kar sem videla. Kako uporabna in še več kot uporabna zadevica, tale film o šitirih sobah in tale receptor: kako praviš, da mu je bilo ime? Hah, ha, ha!
In ko že v naslovu nekaj razpravljam o spremembah, sem namreč mislila prvotno na našega Z.Modreja, ježek bi dejal: razmišljam s tujo pametjo. Ja, tudi jaz, pomaga mi, mislim, da ni boljšega pomočnika pri razmšljanju, kot je “moj, moj in samo moj” Z.Modrej, ki pravi o Velikem koraku nasledje:
“Kadar v življenju nismo zmožni velikega koraka, se odločimo za več manjših. Z drobnimi koraki razdrobimo svojo odgovornost in olajšamo usodnost odločitve. Ob vsakem drobnem koraku lahko preverimo pravilnost svoje usmeritve. S časom se z nakopičenjem drobnih korakov zgodi velik korak. Včasih povsem drugače, kot smo provotno pričakovali.”
O, da, kako močno prav ima g. Modrej, on tega najbrž niti ne ve. Ko bi on le vedel, kako na drobno sem začela hoditi jaz. Veliko se prestopam, prej ko se resnično prestopim. Moram, ni druge. In začeti je treba, ob tem, da si sprememb resnično želimo tako, kot sinočnji receptor n kot pravi Z.Modrej: z malimi koraki! Najprej rahla sprememba, ki ji sledi še ena in nato še ena in … in naenkrat smo tisto, kar smo mi želeleli, ne tisto, kar so drugi želeli, da bi bili. Naenkrat opazimo, da je mogoče z malimi koraki daleč daleč priti in med potjo tudi kaj dobrega zaužiti. Naenkrat so te spremembe na nas samih pozitivno sprejete. Naenkrat nismo zbežali, kot preplašene ovce od tistega, kar nam ni delalo veselja in kar nas je utesnjevalo, ugotovili smo le, da smo se oddaljili in da zdaj drugače gledamo na “našo težavo in na naš mlinski kamen za vratom.”
Da, Pandica, imaš prav, trije mali koraki in …. narejen je en res velik!
Pozdravljeni, se beriamo, ko se prižgiamo – vklopiamo!
Dobro jutro
Ko takole berem ta tvoj jutranji pozdrav mi je kar žal, da za film nisem vedela in ga zato tudi gledala nisem. Kljub temu sem preživela lep večer. Nekako v navado mi je prišlo, da okoli pol devete mojega moža pohopsam in greva sama na enourni sprehod po naši okolici. Otroci pa spat. Zdi se mi, kot bi ukradla vsak večer nekaj časa in nama ga podarila. In tako lepo je. Tudi to so male kapljice, ki tvorijo tisto čudovito morje ljubezni in topline.
Vsem želim en lep dan.
Jutrooooooo…tudi jaz sme tukaj!me je malo zaneslo in muca je sanjala sanjala…Tako.dsanj je konec en dober kofetek potem pa delo.
Tudi jaz nisme gledala filma.Kaj vem po vsej tej vročini kar pozabim na televizor.Zvečer raje malo posedim na terasi,spijem kako hladno pjačo in večer je naokoli…Časa za tv pa je zmeraj manj…
Lep dan vsem skupaj,danes take vročine izgleda ne bo..oblanost se podi po nebu..uh tudi to paše….kakorkoli imejte se lepo.!!
Uf, kok je vroče. Ne , da ne bo vročine, je že. Pr’ nas doma tko sevajo stene, da je za skuhat. Mamo celo stanovanje obrnjeno na zahod in je pozimi lepo, sončno, poleti pa kriza. Si bo treba enkrat klimo omislit.
A lohka še jaz mal jagodnega džema , Muci ?
ooooMišoni seveda da lahko!Sej veš,zate skoraj vse..hihihi
Praviš vroče hja verjamem..viš jaz bi pa raje imela vroče.Mene pa v stanovanju v teh dneh kar malo zebe.Le včeraj ko sme imela vse odprto,je bilo malce vroče..Hja,so taki prostori,ko ne rabiš klime.Mi smo se pokriti s koutri ponoči in obvezno dolge rokave.No ja ,jaz ne..jaz spim brez vsega..Ampak velikokrat pri otrocih premišljujem so oblečeni dovolj….so pokriti….Vidiš nikoli ni prav….ampak se zmeraj pravim normalna svetloba v stanovanju,normalna toplota..tega si želim…
Si že na dopustu?
Šmrc..meni bo pa dolgčas,a me boš kar pustil tukaj
Draga Marija,
kako te je lepo brati spet v pravi formi. Včerajšnji film sem gledal že pred
časom, pa smo se tudi režali zraven.
Kar pa se korakov tiče – ogromno časa rabimo, da dojamemo, da se z malimi koraki daleč pride. Mala razočaranja, mali uspehi, boljše kot pa veliki in težki padci. Počas’ pa z andahtjo se daleč prode.
Hja v samih Čateških toplicah….Brata dobiš v Kuhinji..strica nekje okoli bazenov..teto pa v hotelu..hehehe aja ene 5 km iz čateža nazaj pa prideš k mojim staršem cerklje ob krki…če kaj poznaš tisto kasarno z znamenitim letalskim centrom…No viš tam sem jest! heheheh
Prihajaš na moj teren…jupieeeeeee
Ja, Mišon, res je tako: počasi, z malimi koraki
in seveda se je potrebno in nujno večkrat
ogledniti okrog sebe, da ima človek vedno
pripravljen argument, da se brani, kar je dandanes
postalo ne le čista nuja, temveč že moda in tisto – kdo zna bolje! Žal, res žal je tako v večini primerov, so pa seveda, hvala bogu zanje, tiste čiste izjeme, ki le potrjujejo pravila.
Mišon, ko boš šel v Čateške toplice, naredi transparent in ga izobesi na vhodu v toplice – nanj pa napiši: MIŠON POZDRAVLJA VSE SVOJCE OD NAŠE LJUBE PRELJUBE MUCE! Heh, heh. In potem stoj pri vhodu in opazuj ljudi! Nasmejal se boš od srca. Najprej izrazom ljudi, ki bi močno radi ugotovili, kdo je ta “slavni Mišon”, potem izraze tistih, ki bi radi bili “naša Muca” in nenazadnje morda zaslišiš tisti slavni: “Ej, saj tale dva sta pa iz Tjavendana, a jih nič ne bereš?” In tile so, boš ugotovil, stoposto obiskovalci forumov, tudi Tjavendana! In ti boš zraven in se smehljal, smehljal in potiho ugotavljal – kdo so tile? Ali je vmes kak levček, ali je to Lisjak, ali je morda Tyra in Korona, ali je Megaboy, ali CS, ali …………ali …..
Zanimiva ugotavljanja in pestra popestritev popoldneva na dopustu!
He jest sem pa zmerej za kako neumnost!Čakaj čakaj mišon,če se boš en mal pustil nam norcem bomo kmalu iz tebe tega zajca pregnali…
A ni včasih fino kako zagosti,pa mal začimb dodati takih nenavahnih..a ne marička..Veš muca še pamti,ko si rekla naj enkrat namesto soli dodam rdečo papriko v neko jed!He se spomniš?
Eno miceno sem pozabila, samo toliko me
spomni, za katero jed je šlo, pol pa mi vse
pride spet na pamet. Sicer pa, rdeča paprika
je full kull začimba, res!
Jaz jo dodam tudi praženemu krompirju, ne
veš, kako dober je potem!
To je bilo le majhen intermeco,ko si mi dajala življensko pomembne nasvete…
Si rekla naj bo malo spremembe..Bo moj gospodar bolj navdušen nad mano..Včasih naj nasujem v jed malo neobičajno začimbo …heheh aa muca ma dober spomin..aha!!
Ja, ja, saj, res je, stvar je le v malce neobičjani
hm, hm, začimbi. In jed dobi takoj drugačen
okus, maš prav. Saj tudi sama tak čaram, pa ima
krompirjeva juha enkrat tak okus, drugič je že
malce izboljšan okus itd.itd.
Ja, tako je, in kar tega se bomo mogle posluževat,
treba bo spreminjati okus hrani, ker že dedcev ne
moremo kar zmenjati – tako kot začimbo, ane, heh, heh, he!
Ane Marija .. tak simpel film pa tako dobro sporočilo :))) meni so taki filmi blazno všeč .. pa igra je bila fantastična …
drugače pa se B. drži tega, da so mali koraki bol zdravi od velikih :)))) glede na malo centimetrov mam male noge in posledično … teško delam velike korake :)))) to je moj izgovor …
B. gre tudi v Čatež .. prav kmalu .. uh .. upam da čimprej :)))