Ugašam lučko v gmajni……….
……. na gostilne, na zabave sindikata silne,
navali narod, plačilni je dan!!!
Bela cesta, še mi mal gre, ane! Jej jej jej, men se rola, men se čist zares rola, men se rola, men le piha, nič ne mede, men le piha, piha, piha, piha, piha, piha, piha, piha, upsa, plata je šla!
Mariči
Jej, Brusk, te vidim veš, res te vidim! Vidim te,
kako ti prsti hitijo – po tipkovnici, kako se ti usta
razlezejo ob postih od enega do drugega posta,
vidim tvoj neubogljivi čop las, vidim in slišim tvoj
smeh in vidim tvoje žareče temne oči, vidim tudi luknjici v licih, ko se nasmejiš! Jej, jej, Brusi, si pa faca veš, res si faca, me pa “riiiiiiissssss mičččččeeeeeeee pa stuolu!!!”
Zdaj se moram posloviti, najbrž me do večera ne bo več. Dekleta, fantje, imejte se tako lepo, kot se ima lahko lepo človek, ki rad živi in uživa v slehernem trenutku, ki mu je ponujen. Rada bi bila še z vami, pa moram, res moram iti. Moram zakurit (ne zajček, ne bo “moram zakurit hišo”, tokrat za spremembo ne) v peči!, da nam bo toplo,ker nas burja že v hiši premika in še dobro se je ohladilo, moram pobrisat prah (vsaj za dva…..), moram skuhat kosilo do 11. ure, ker grem potem “u glavna mista”.
Mejte se fino.
Mariči