Še primer. To je v bistvu tako (čisto kontra primer, čisto drugačen), da bi ti hči ki ne zna plavati dala v bazen brez rokavčkov in jo tam pustila 15 minut, medtem pa šla na wc. Vse te bodo obsojale, če pa imaš hči pri sebi, se ta minutko nekam zazreš, ona pade v bazen in se utopi, ne bo nihče rekel, da si slaba mati.

Ne, primer je čisto napačen. Če nekoga, ki ne zna plavati, vržeš v vodo, se bo utopil v 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} primerov. Če pa otroka, ki vse noči prespi že nekaj let in se nikoli ne zbuja, pustiš spati v svoji postelji in oddideš nekam, kjer ga ne boš slišal, če se bo potiho dušil ali če ga bo kdo ugrabil (lahko odideš tudi v svojo spalnico), se bo nesreča lahko zgodila v 0,005{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Koliko primerov pa poznaš v svetu, da je nekdo ugrabil otroka, ko staršev ni bilo? Samo tega, najbrž. Pa je verjetno kar nekaj staršev, ki svoje majhne otroke puščajo za nekaj ur same ponoči. Samo ponavadi se pač nič ne zgodi.

Če vidiš razliko, vidiš, če ne, pač ne.

Lep pozdrav.

glej ff … nekateri starši enostavno ne moremo razumeti, kako lahko oče in mati pustita svoje 3 majhne otročke same v apartmaju med počitnicami, medtem, ko gresta onadva ven na večerjo PIKA

na žalost se je njim zgodila ob tem velika nesreča in želim jim da bi se deklica našla živa in zdrava. Ampak če pač otrok ne puščaš samih na tak način, je verjetnost, da ti bo otroka kdo ugrabil ali da se bo otroku karkoli zgodilo pač manjša … to je vse.
Nesreče se pa itak dogajajo povsod in ne izbirajo … žal.

ff, kakorkoli obrneš, puščat tako male otroke za štiri ure same je kriminalno
pa čeprav se nesreča lahko zgodi že v eni minuti, ko e otrok brez nadzora

Jaz bi rekla: le čevlje sodi naj kopitar.
Nikoli ne veš, kaj se nepredvidenega zgodi tudi vsem nam, super mamicam, ki neprestano gledamo le na svoje otroke, ki jih niti za minuto ne pustimo same in ki jih niti pod razno ne bi pustile same.
Hudo je, zelo hudo že brez našega moraliziranja. Zato le stisnimo naše zaklade k sebi in molimo, da se jih kdaj kaj ne zgodi.
Želim si, da se to ne bi zgodilu nikomur.

Ravno v tem je poanta. Če se lahko tragedija zgodi v minutki, zakaj bi tvegali in dali črnim možnostim na razpolago celih nemotenih 240 minut? 240-krat več možnosti, da se res kaj zgodi.

Se strinjam z Metulko. Nesreče se dogajajo, tudi če imamo otroke non stop na očeh. Zakaj torej izzivati usodo?

In še nekaj … vse govorite o nesreči. Pri tej deklici žal ni šlo za nesrečo, ampak za malomarnost staršev. 🙁

nesreča je eno, malomarnost je drugo.

Jaz pa težko verjamem, da ne puščate malih otrok iz oči niti za minuto. Res težko verjamem. Ali pa samo meni ne znese… Npr. iti na WC, se it stuširati, v spodnji štuk v pralnico zrihtati cunje, zaliti rože,… 1x sem celo peljala starejšega v vrtec, ker se je že mudilo zaradi njihovega izleta, zunaj je pa strašno lilo in mala je še spala. Sem jo pustila samo doma spati. Do vrtca imam z avtom 2 minuti, peš 5. Pa sem bila čist presrana, ko sem se vrnila domov, ker sem šele takrat dojela, da bi šlo lahko kaj narobe. Pa ne mislim na ugrabitev, lahko bi bruhala, močno jokala, lahko bi se meni kaj zgodilo na cesti,…

LP

Jap, jaz sem hodila na WC tako, da sem obe s hčerko zaklenila v kopalnico. In ključ seveda vzela ta čas iz vrat. Bila je hitra kot blisk, ničesar se ni bala in je komaj čakala, da je lahko kaj ušpičila. Se je marsikaj zgodilo, tudi če si jo imel na očeh, kaj šele, če bi jo spustila z vida. To “sokolstvo” ti potem nekako pride v kri, sosedje me spravljajo ob živce, ker so za moje pojme tako flegma glede otrok.

Metulka, od dojenčka dalje, oz. od novorojenčka???

LP

Evo, tudi jaz sem med tistimi, ki sem za nekaj minut pustila otroka samega in šla narediti neodložljivo. Medtem ko se je igral v stajici, sem zunaj obesila cunje, enkrat sem šla tudi jaz po starejšega v vrtec, medtem ko je dojenček spal v posteljici. Ni me bilo kakšnih 10 min. In ja, tudi midva z možem sva že pustila speče otroke v hotelski sobi (sicer starejše od teh, pa vendar) in šla v jedilnico na kozarček vina za kakšno urico ter jih hodila gledat še dvakrat vmes.

Po vaše sem slaba mama, ki je padla na izpitu starševstva. Po moje pa samo nisem taka supermama, ki povsod vidi same nevarnosti, kot ve. Žogica Nogica, saj nas je takih več, samo tukaj se ne oglašajo, ker bi nas vse supermame, ki niti za minutko ne spuščajo svojih otrok izpod nadzora, žive pojedle.

ff daj povej no, ali bi ti pustila svojega triletnega otroka samega in to v tujem kraju, ko ste na dopustu in bi šla za par ur na večerjo z možem?

Jaz sem prepričana, da si je ugrabitelj starše naštudiral in je točno vedel, da jih ne bo. Zato pa je do tega prišlo. Če bi bila doma, si tega ne bi upal.In pol ure je več kot preveč časa, da se ugrabi otroka.

LP

Temu, kar sta storila ta dva starša, se reče zapustitev otroka in je kriminalno dejanje. Ne vem, kako se lahko najde kje kak starš, ki to še zagovarja oziroma opravičuje. Opravičila ni. To ni, ko skočiš nekam za minutko, vendar nastaviš bebifon, da slišiš otroka, to ni, da skočiš pod tuš in otrok spi na varnem. Tri otroke sta zapustila! in šla na lepše.

In to, ko puščate otroke same po sobah in domovih – resno? Moja znanka je pustila štiriletnega fanta za deset minut samega doma. Ker je spal!! in ga ni hotela buditi. Takoj ko je šla, se je zbudil, v paniki spokal iz postelje in šel v sami majčki, bos (pa ni bilo tako toplo) iz hiše in direkt na cesto. Vklopil je avtomatskega pilota in šel za mamo. Mimo njega pa tovornjaki, avtomobili. Cesta brez pločnika. Še danes me zmrazi, ko se spomnim. No,ve pa kar. Če mislite, da ste potem moderne in frajerske, ker niste supermame. Pazit na otroke ne pomeni biti supermama. Pomeni izpolnjevat osnovna zakonska določila. Karkoli se otroku v vaši odsotnosti zgodi, ste odgovorne kazensko. In prav je tako.

Ja, betka smo že tri mame za popljuvat.

1. Pustila sem 5-mesečnika spečega 5 min, ko sem skočila v trgovino (je v bloku) po mleko.

2. Tudi mi smo v hotelu pustili speča mulčka (7 in 4 leta) v sobi in šli za eno uro v hotelski bife.

3. Malega sem pustila spati popoldan in šla v klet iskat velikemu kolo (me ni bilo 8 min).

4. Še kaj bi se našlo.

Torej bi mi po vaše morali odvzeti otroka, saj sem nesposobna in neodgovorna mati, ali ne, supermame?

Štiriletnika ne bi pustila samega, ne da bi mu prej povedala, da me ne bo nekaj časa. Spečega dojenčka pa sem že pustila za nekaj minut. Ja, lahko bi se zbudil in jokal tistih nekaj minut, kar bi bilo pa tudi po vsej verjetnosti vse, kar bi se zgodilo. Je pa seveda tudi možnost, da bi se zadušil, bi kdo vdrl v stanovanje in ga ugrabil… ampak na tako majhne možnosti ne pomisliš. Sem pač taka, da ne vidim vedno najhujšega možnega scenarija.

Ko smo v hotelski sobi pustili otroka, je sedemletnik vedel, kje bomo, če se slučajno tamali zbudi (en štuk nižje), imel je tudi moj mobilni telefon, ki ga je že znal uporabljati. Meni se te stvari ne zdijo sporne, po mojih izkušnjah so imeli veliko več nesreč otroci, katerih mame so kot sokoli bdeli nad njimi.

Triletnika in dva dveletnika pa ne verjamem, da bi pusili same. Pa ne zato, ker bi se bali ugrabitve, pač pa zato ker bi verjetno zagnali paniko, če bi se zbudili, hkrati pa ne bi vedeli, kako naj reagirajo in kje naj iščejo starše.

Takrat pa še sploh ne. Ne vem no, na kraj pamet mi ni padlo, da bi jo pustila samo, me je bilo preveč strah. Šla sem edino do sušilnice v bloku, ki je bila takoj zraven našega stanovanja – sem pustila oboja vrata odprta (kot bi bila v dnevni sobi, otrok pa v spalnici, če bi imeli malo večje stanovanje). Saj se tudi dojenček nenadoma zbudi, tudi če običajno dosti spi. Ne, nikoli ni bila sama tako kot ve to opisujete – da greste po otroka v vrtec ali v klet kaj iskat. Nikoli nisem šla v klet bloka kaj iskat, pa je bil majhen blok, v katerem se ni kaj dosti dogajalo, ampak ne. Kaj pa vem. Perilo dat obesit se mi res ne zdi življenjsko nujen opravek, zaradi katerega bi otroka pustila deset minut samega. Moram reči, da sem kar šokirana nad vašimi navadami.

“Triletnika in dva dveletnika pa ne verjamem, da bi pusili same. Pa ne zato, ker bi se bali ugrabitve, pač pa zato ker bi verjetno zagnali paniko, če bi se zbudili, hkrati pa ne bi vedeli, kako naj reagirajo in kje naj iščejo starše.[/quote]“

No, saj se strinjamo. Ne rečem, da ne smeš otrok nikoli pustiti samih do pubertete. Obstaja pa za to pravi in napačni način. Tudi jaz sem že petletnika pustila samega doma, ko je bil bolan, mlajši je moral pa v vrtec. Samo ne, ko je spal! Prej sva se pogovorila, imel je možnost, da gre z mano, pa je ni izbral. Raje je ostal na kavču in gledal risanko. Našla sem ga točno na istem mestu, kot sem ga pustila. Vrata sem zaklenila in imel je navodilo, da ne odpira in se ne oglaša na telefon. Vsak starš pač sam presodi, kdaj je otrok zrel, da ostane določen čas sam in to sigurno pripore k njegovi samozavesti, če je storjeno na pravi način. Se pa sigurno ne bi nikoli splazila iz hiše, ko bi otrok spal, razen mogoče res za minutko, dve, če gre za dojenčka, ki še ne more iz posteljice.

Po mojem je vseeno razlika, ali pustiš otroka samega par minut doma, v znanem okolju, kjer se tudi sosedje poznajo med sabo.

Čisto nekaj drugega pa je pustit tako majhne otroke SAME nekje v hotelu, PONOČI, V PRITLIČJU !!!! (menda sta pustila celo okno odprto, čeprav se zdaj zgovarjata, da ne ) kjer nimaš pojma, kdo so drugi gostje in kdo vse ima lahko dostop do hotela.

Metulka, potem pa ne vem, kako ti kaj uspe narditi. Res ne. Verjetno si tudi ena tistih, ki gre na črpalko tankat avto in, ko gre notri plačati iz avta vzame spečega otroka. Meni je samo čudno, da nikoli ne vidim takih mamic, pa naj bi jih bilo toooooooooliko (to je bila že zlo dolgo nazaj ena debata).

Sicer pa samega doma (da bi jaz šla od doma) 4,5 letnika nikakor ne bi pustila, je preveč raziskovalca. Se je pa že zgodilo, da ni hotel ven, pa smo bili ostali zunaj, on je pač notri v stanovanju. Naredi razne inventure po omarah, tudi spleza na pult in šari po tavišji omari, ali pa paca po vodi. Mislim, jaz ne morem otroku prepovedati ne imeti svoje volje. Če ne želi ven, ga pač ne bom silila (mi smo bili na domačem dvorišču, z vključeno varuško).

Tisti omenjen primer, ko je otrok padel čez okno – je šlo menda za malomarnost in mamica je kazensko ovadena. Nesrečni utopljenček iz Fare – tu je tudi šlo za malomarnost in so ovadene tri delavke vrtca. Ko pa je cca. dva meseca nazaj otrok z domačega dvorišča nenadoma pritekel na glavno cesto, kjer ga je do smrti povozil avto se ni zgodilo nič (v smeri kazenske ovadbe), tudi, ko je v avtu umrl otroček, ker ni bil v avtosedežu – nič. Pa je vsem primerom skupna tragedija, bolečina staršev in smrt otroka (razen v prvem primeru gre za težje poškodbe). Samo na koncu koncev je to drugače definirano. No, ja, povzročitelji teh nesreč, oz. malomarnosti po mojem itak težko živijo, pa naj bo zadeva tretirana kakorkoli že. Meja med nesrečo in nevarnostjo je tanka…

LP

* med nesrečo in malomarnostjo

Tudi meni se zdi neverjetno,da puščate otroke po 10 minut same doma in greste v vrtec – kaj če se v vrtcu malce dlje zadržite, otrok se pa medtem zbudi, pa ni nikogar doma (saj otrok ne ve,da ste šli v vrtec)? In kaj če se vam na poti kaj zgodi,nesreča, karkoli,kar vas zadrži? Ne bodite tako lahkomiselni. Nobena stvar ni tako nujna, da ne bi mogla počakat pol ure.
Nimam se ravno za supermamo, ampak 2 in 3 letnikov pa ne bi puščala nikoli samih, še najmanj pa zato, da bi šla na večerjo!!! To je neodgovorno ravnanje in bi morala starša zanj odgovarjati. Do ugrabitve je prišlo zato, ker staršev ni bilo zraven in verjetno je to nekdo opazoval – to se skoraj gotovo ne bi zgodilo,če bi bila starša prisotna, tako da govorjenje o tem v kateri sobi spijo starši in v kateri otroci,je čisto brez veze.

Mah, ja no. Meni pa se zdi neverjetno, da nekdo ne pusti petletnega otroka, ki hoče počakati doma pol urice, medtem ko mama skoči v trgovino, samega, ampak ga povsod vlači s seboj, da se mu ja ne bi kaj zgodilo.

In ja, kot je omenila Žogica Nogica, tudi spečega dojenčka vedno zbudite in vzamete s seboj, četudi greste plačat račun za bencin in vas ne bo nazaj 2 minuti. Kaj pa veš, nekdo lahko razbije steklo in otroka ugrabi.

Najbolj pa me nasmejejo razne primerjave v stilu: kako lahko pustiš za 10 min dojenčka v postelji, kaj pa če doživiš na poti v vrtec prometno nesrečo in bo otrok sam ostal doma, ker bodo tebe nezavestno odpeljali v bolnico. Ja ljubi ljudje, a znate vsaj malo razmišljati? Bolje da se otrok pol dneva sam dere v posteljici in potem zaspi nazaj, kot da bi še on nastradal v nesreči, če bi se že zgodila.

Sem skoraj prepričana, da bo/je tudi v tem primeru, ko je otrok stekel na cesto, prišlo do ovadbe. Morda tega ne razglašajo, ker je to res huda tragedija. Mislim, da vse takšne nesreče dobijo sodni epilog, saj če nič drugega, je lahko poškodovan tudi voznik, vsekakor pa nastane materialna škoda. In če jo hoče dobiti povrnjeno, se mora sprožiti neki postopek, predvidevam?
Jaz skratka nisem imela filinga, da bi pustila spečega dojenčka samega, malčka pa še sploh ne. Se mi zdi nekaj čisto drugega, če se zmeniš, da te ne bo, ko je otrok seveda dovolj star, da razume.
Glede na to, kako naporna je bila hči (oziroma kako naporna je bila njena živahnost), tudi meni ni jasno, kako sem kaj naredila, pač sem, kolikor sem zmogla. Naše stanovanje pač ne bo nikoli v kakšni reviji o urejanju stanovanja.
Babi servis pri nas ne deluje, da ne bo očitkov o kakšni polni riti in podobnih zadevah.
Hči je na srečo zrasla v odgovorno punco (zdaj je stara osem), še nikoli ni ničesar ušpičila, ko je bila sama doma.