Uh, kako sem pa jaz ……
Seba, dišim, danes, zdaj ……. po maku, po makovem
cvetu, po opojnosti makovega polja…. par kapljic
Kenza in sem tam….. kjer želim večno biti … kjer si želim
odpočiti ….. v polju cvetočega maka …..
Ja, le naj bodo …. zate vrtnice, zame …. mak !
In ne pozabi, Sebičko naš, ni dovolj le enkrat,
večkrat ponovi to izpoved, ne pozabi nanjo, niti ne
na vrtnice ….. Z njimi je resnično moč veliko povedati,
a ne pozabi na oči … zazri se ji v oči, svoji bodoči
ženki in ji brez besed ponudi svojo dušo. Oči – zrcalo
duše… je nekoč zapisala naša Niki. Da, in še res je.
Z očmi ji povej, koliko ti pomeni in imel boš možnost
prebrati v njenih očeh odsev svoje duše, če boš le
hotel in znal …
Mi je vročina in količina in množina in še
neke druge vrste ku……ja skisala še to bore
malo možganov, če ostanku tega niča to sploh
še lahko rečem. Ja, Janči, najbrž bo res vročina,
kaj praviš?